Ou ženske ste se razpisale, vas komaj dohajam. No bom poskusila pokomentirat, kar mi uspe:
začnem od konca: linea negra - ne vem, kdaj naj bi se pojavila, v 1.
nosečnosti sem jo dobila tako čisto narahlo zarisano in še to enkrat bolj proti koncu (nimam pojma točno kdaj, enkrat v kakem 8. mesecu), je pa res pravilno napovedala mojega fantička
.
prvorojenci:
pospravljanje: moj tamali se je vedno obiral s pospravljanjem in smo mu težili naj gre pospravit in ni bilo nič od tega. Pa pol mu je moj
grozil, da mu bo igračke pobral, pa ene parkrat mu jih je res za nekaj časa odmaknil pa ni palilo nič, ker je vedno našel kaj drugega, s čim se igrat.
Pol pa je super-mama (beri jaz
) prijela odločno stvari v svoje roke: Sem mu naročila naj pospravi in ker se ni lotil dele ampak krožil naokoli po dnevni, sem ga prijela za roko, ga peljala k igračkam za pospravit in ga posedla tam in mu zabičala, da dokler ne pospravi, ne gre od tam in on: se je začel kr neki igrat s kako od teh igračk. Pa sem mu zagrozila, da mora pospravit, potem pa se bo igral. In on valjda nič. Tako da je padla kazen: sem ga odpeljala v sobo za par minut in on valjda se je razjokal v sobi, ampak nisem popustila. Čez par minut sem ga šla iskat in ga peljala nazaj k igračkam. In on spet nič. Pa sem mu grozila in on nič. No ker nič od tega ni palilo, kljub temu da smo te prijeme dosledno ponavljali, sem poskusila drugače.
Zdaj bo mogoče katera rekla, da to ni pravi način, ampak: mali je dobil 2 take močne po riti...in v hipu je šel pospravit! In še ene 2 x se je potem to ponovilo, da sem mu dala ene 2 na rit, da se je lotil pospravljanja. Ampak je delovalo!!!
Od takrat naprej pospravlja igrače!!! Je dovolj, da mu 1x rečem, naj pospravi in on gre in pospravi. Zadnje čase celo sam od sebe pospravi igračke, brez da mu rečem in potem pove: "Dnevna je pospravljena, so igračke pospravljene." Tko da se je očitno obrestovalo. Ni več nobenih problemov okoli tega.
Sem se pa ene zadeve naučila v vrtcu, ko sem delala eno leto kot pomočnica: otrok preden vzame nove igračke, mora pospraviti tiste, s katerimi se je prej igral (npr. če se je igral z avtki, preden vzame lego kocke, mora avtke pospraviti itd.). Star pa je 3 leta in pol.
poslušnost oz. neposlušanje: imamo pa en drug problem, ki ga opaža tudi vzgojiteljica v vrtcu. On ne posluša oz. se tako zatopi v igro, da se sploh ne odzove, ko ga kaj vprašam: Npr. si žejen? Si lačen?...on nič...se igra naprej in sploh ne pogleda proti meni, ko ga pokličem. Je vzgojiteljica lani celo pomislila, da ne sliši dobro. Pa itak da sliši. Sem pa naredila en poskus: Ko se je igral, sem čisto potiho rekla, če bi imel nov avtek (mali je nor na avtke) in se je v hipu odzval in pogledal k meni, kakšen nov avtek. Zdaj ga učim, da ko ga pokličem, mora pogledati proti meni in reči: kaj je,mama? Prej sem mu pa 5x ponovila eno in isto star in čakala da se mi bo odzval. Mogoče je moja napaka, ker ga nisem že prej učila,da me mora poslušati, ko ga kaj sprašujem. Ali ima katera podobne težave, da se otrok enostavno ne odzove, ko se ga pokliče ali ko se ga kaj vpraša medtem ko se igra?
uspavanje: pri nas se je tudi uspavanje vleklo v pozne ure in to kljub temu, da smo po prebrani pravljici ugasnili lučko. Zgledalo pa je takole, da sem jaz se ulegla zraven njega in on je kr neki spraševal in govoril in se vrtec po postelji in se smejal itd.
Pa sem se tudi sledeče naučila v vrtcu, kjer sem delala: leživa in ga opozarjam, pa magari vsake 5 sekund, naj zapre učke, pa potipam, če so zaprte. In vsakokrat,ko se oglasi, mu zašepetam naj bo tiho. Tako da se njegova in moja dejavnost zreducira na šepetanje naj zapre učke in naj bo tiho, ker morajo učke in ustka počivati.
Mi je enkrat ena sodelavka v vrtcu rekla, ko sem se potožila, kako se en otrok vrti na ležalniku in motovili z rokicami in vse živo počne namesto, da bi se umiril, da počne točno toliko, kolikor mu dovolim.
Če si otrok "zmišljuje" da bi pil in lulal, mu pa v temi, brez prižiganja lučke, dam flaško z vodo (sicer čez dan itak pije s kozarčka, to je samo za ponoči), če pa hoče lulat, ga izjemoma dam na kahlico kar v sobi, spet s pritajeno svetlobo (sicer čez dan to striktno opravljamo v kopalnici). Tako da otrok nima nič od tega, če pa ga pelješ na WC ali v kuhinjo pit, je to zanj že "žurka"(beri nagrada), ker lahko ustane, pa lučka se prižge itd.
Voziček: Imam ga še od prvega otroka in sem bila kar zadovoljna. Sicer je edina pomanjkljivost,da ni za po nekem divjem terenu, ampak za po asfaltu (kjer smo večinoma vozičkali) je ok. Glavna prednost pa je, da se lahko otroka kar med vožnjo obrne tako, da gleda bodisi v smeri vožnje bodisi proti meni. To mi je bilo ključno pri izbiri zaradi zaščite pred vetrom, soncem in pa zato, da sem se lahko malo "igrala" - malo sva se cartala-se gledala malo pa je gledal naprej. V bistvu ne dvigaš in obračaš tistega dela, v katerem otrok sedi, ampak ensotavno ročaj premestiš iz enega položaja v drugi. Edini pri katerem sem našla to opcijo pa je tale peg perego: evo demonstracija: http://www.youtube.com/watch?v=wQpnPusdkpY
Ni sicer neki ful moderen in fantastično lep, je pa izredno praktičen in meni osebno je bila na prvem mestu tale opcija, da se lahko dajo ročaji čez.
Je pa vse v enem - sedišče se spusti čisto v ležeči položaj, tako da v njem lahko otroček spančka že od samega rojstva v njem, ko je večji pa se dvigne v sedeči položaj.
Evo to je to! Lep pozdravček vsem in lepo božajte svoje bušije!