IZVIRNO SPOROČILO: Kerensa*
Kruta realnost, Frodo. Pa ne trdim, da je poštena. Samo trdim, da tako pač je. In da bo šlo še bolj v to smer.
Prvo priznam, da nisem brala celega tvojega posta. Brez zamere ampak ne zanima me "nategovanje" za drobtinice, ko pomembne stvari ostajajo po strani. Bo zgolj informativno nekoliko crtic - morda pa komu spodbuda za razmisljanje....
Socialna drzava ni nastala kar tako ( ni padla z marsa, kot nekateri menijo). Socialni drzavi je temelje postavil Bismarck kot odgovor nemškemu delavskemu gibanju v 2. polovici 19. stoletja, ki je zacelo koketirati s socialisticnimi idejami. Strah pred socializmom je porodil tovrstno socialno drzavo (pokojnine, javno zdravstvo, socialno zavarovanje) in je tako ljudstvo odvrnilo od razredne vojne in revolucije.
Potem sledi boj za socialne reforme - 8 urni delovnik - prelomna reforma v letu 1919. Ni naključje, da je to 2 leti po ruski oktoberski revoluciji in ko je delavski razred po Evropi ustanavljal "sovjetske republike". 8-urni delavnik je za kapital bil cenejsi kot revolucija. Strah kapitalizma pred alt_ernativo - komunizmom in socializmom je bil gonilna sila socialnih reform.
Po II. SV, ki je posledica globoke gospodarske krize so znova iz straha pred proletariatom "zahodne drzave" naredile to, da so kapital, ki je svet pahnil v vojno, dali pod strogo regulacijo (stroga kontrola pretoka kapitala, reguliranje financnega trga, nacionalizacija vitalnih infrastruktur, locitev javnega in zasebnega sektorja, aktivna vloga drzave itn.) s cemer se je preprecilo da moc bogatstva preide v moc politike. Vse v cilju humanizacije kapitalizma, ker je ljudi rinil v objem alt_ernative.
Socialna drzava je tako razredni kompromis. Cilj kapitalizma nikoli ni bil socialna drzava, kot tudi cilj delavskega razreda ni bila zgolj socialna drzava - le ta je kompromis.
V 70. letih je neoliberalizem krenil v napad. Za krizo je obtozil drzavo, ker je prevelika, prebirokratska, preokorna in stiska in dusi trg, ga regulira. Tako so Pinochet, Tacherica in Reagan izpeljali oprve deregulacije trzisca. Naloga drzave je bila, da zatre sindikalna gibanja, kar je na pr. reagan z veseljem storil. Ljudjem je predstavljen in porinjen obcutek, da drzava ni resitev, da je drzava problem, ceprav jim je prav drzava omogocila blaginjo.
Tako je kapitalizem prepuscen sam sebi krenil v pohod. Napadal in lomil realno ekonomijo, prevzemal podjetja, jih razbijal, uniceval.... maksimiral profite... ker ni bilo nobenega, da bi ga ustavil. Podrejal si je kreditne trge in pokojninske sklade, uniceval sindikate in koelktivne pogodbe, delovno silo prepustil posredniskim agencijam ii visal brezposelnost, ustvarjal predvsem fiktivno vrednost.
Ker ni bilo ve cnobenih omejitev se je zacela dergulacija v polno, orgija financnega kapitalizma, skladov in podobnih "balonov".... (Buffet je temu rekel - financna orozja za mnozicno unicevanje). Tako do leta 2008 in hude financne krize. Ob nesposobnosti in ohromljenosti delavskih gibanj se je znova na udaru nasla drzava kot krivec za nastalo situacijo in jo je potrebno umakniti iz gospodarstva - samo denar naj bo svetu vladar.
Drzavi smo pustili samo funkcijo zascitnika financnih institucij - dokapitalizacije ipd...
kapital spreminja druzbo in to brez zadrskov, brez humanizma, brez pomislekov. Prisli smo do dikatat kapitala.
Kriza je idealen cas, da se socialna drzava okrepi je pa vecina na tem, da bi drzavo se bolj oslabila ins e boljs e pustila kapitalu - slepi pri zdravih oceh.
Borijo se na referdumu za tradicionalno druzino, a delajo proti drzavi, ki je druzini sploh omogocila, da postane druzina.
Menda so vsi ti koraki, ki jih izvaja nasa vlada nujni ukrepi oz prilagoditve brez katerih ne bomo preziveli. Ampak prav te prilagoditve nas vracajo v cas pred socialno drzavo, saj naj socialne drzave vec ne bi potrebovali.
varcevanje je zavajanje neoliberalnega financega trga. Zgodovina se ponavlja.
Kapital potrebuje brezposlenost - rezervno industrijsko armado. "Le ljudje, ki so, ki zivijo v socialni negotovosti, strahu in pomankanju, so voljni sprejeti vsako, se tako dslabo placano delo, delati pod ceno in fleksibilno. Ljudje, ki so v stalni medsebojni tekm zmanjsujejo moc sindikatov in delovne sile, obenem pa povecujejo profite. Vracamo se v cas industrializacije v cas najhujse delavske bede. Ne, brezposelnost se ne bo zmanjsala. Niti to ni cilj."
Da dodam se javno solstvo. proletarijat ne potrebuje solo, ne potrebuje znanja, znanje je nevarno. razgledanost tudi. Zatupljenost in neposobnost je dobrodosla, saj le tako ne morejo ljudje videti veliko sliko kam zadeva pelje in se ustavijo na 10% porodniske ali ucetljski placi... Zelo skomen doseg, primeren bi rekli.
< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 9.4.2012 13:40:02 >
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)