Pred dnevi je na eni delavnici vzgojiteljica, ki je po izobrazbi tudi slavistka, povedala, da se sedaj pri osnovnošolcih, sploh v nižjih razredih ubadajo z vedno bolj pogostim problemom, da otroci sicer že dolgo poznajo vse črke, perfektno obvladajo branje, ne razumejo pa prebranega besedila.

Težave naj bi se pojavljale pri učencih, ker so se naučili brati prezgodaj in z neustreznimi pristopi, preden so bili sposobni povezati zapisane črke in besede z njihovim pomenom.
Sedaj so odlični bralci besedil, ki pa imajo težave, da ne znajo opisati, o čem piše tekst.

Če tole drži, potem bi pri nas imeli vsi težave in nimajo.

Ronja, se strinjam in npr doma velikokrat "pozabimo" (namerno) trenirat. Žal smo pa tudi mogli, že zaradi vstopa v šolo, so vse privat in ni prostih mest, čakalne dobe so večletne. Edina šansa je, da opravi zelo dobro test pred vstopom v šolo. ****t ga, ampak drugo nam ne preostane, tako se tu učijo, tak sistem je in nimam kaj velik brskat. Je pa res, da naš ne zna štet niti do 10 v slovenščini, za črko, ki ne zveni kot v angleščini se bo tudi kregal. Kregal se bo, če mu napišem velik R, namesto mali r... zdaj že sicer malo razume, da obstajajo velike in male črke, da so razlike v jeziku, prej pa se je kregal, če sem napisala ali izgovorila drugače, kot v vrtcu. Tako mali nima pojma o razlikah, je bil nekaj časa kar zmeden.
Nekako gredo skozi igro, ampak ni vedno vse igra, saj vzgojiteljica dela z otroci prav 1 na 1 ali 1 na 3-4 otrok. Tistega ki ga stvar ne zanima, ga da v skupino tistih, ki so naprednejši in ga le ti povlečejo not... zame je to vseeno driblanje... celo ko dobiš domov listek z besedami in črakmi, kaj naj vadi! Doma npr naš ne bo pokazal volje pisat, v vrtcu pa ima voljo, ne protestira ali pa mu drugega ne preostane, ne vem . Ko je bil 2 tedna doma, pa je že fektal zvezek in sam začel pisat in počet stvari, ki jih v vrtcu, doma pa jih ponavadi ne mara. Jaz bi precej raje videla, da ga kaj drugega učijo ali delajo, igrajo, ampak tak sistem je.

No pa da še jaz nekaj povem na to temo moj je star 32mesecev svičnik zna držati in delati čičke čačke pa prav ,da dela tudi on domačo nalogo za šolo ker kopira starejše otroke in sem z tem zelo zadovoljna lahko pa rečem, da je zelo priden in se hitro uči stvari kar ga zanimajo.
Drugač se pa temu svetu trga drugo leto prvošolčki bodo imeli obvezni tuj jezik v prvem jeziku pa drugem pa že drug tuj jezik in vse bolj in bolj so zahtevni v prvem razredu kot so bili včasih tako ,da otrocim kradejo veliko otroštva zato ne pritiskajmo na majhne otroke ker bodo prehitro odrasli in nebodo imeli nič od otroštva zato jim sedaj pustimo ,da vživajo v čemer želijo

Hope, saj te razumem, narediš, kar je pač v dani situaciji boljše za otroka - vi imate pač tako situacijo, da ne morete bit ne vem kaj pametni z igranjem in "neučenjem", če pa mora naredit dobro teste, da bo sploh v šolo lahko prišel... Jasno, da potem pač narediš, kar moraš - probaš mogoče na kak bolj igriv način vse skup speljat, to je pa verjetno vse, kar lahko.

Mislila sem v naših krajih, kjer se otroci še smejo tudi igrat - čeprav je res vedno bolj na hard, imam občutek... Recimo 3-4 letne otroke še vidiš veselo letat po igrišču, 4-5 letniki že morajo hodit na 101 obveznost in je navadno slišat "prepričevanje"/kreganje med starši in otrokom, ki bi se rajši igral na igralih... da je treba it, ker ima glasbeno/plesne/telovadbo/tuji jezik... In potem ti starši povejo, da se to ful splača, ker zdaj pa zna naredit lepo preval, bolj točno zapoje ton, itd... Ampak vse to se je zgodilo tudi mojima brez teh zadev, otroci sami napredujejo. Če jih malo usmerjaš, še hitreje, ja, samo včasih se splača pogledat, ali je cena sprejemljiva... Če ga glasba neizmerno veseli, seveda se splača ga tudi kdaj potegnit iz igral, da bo šel tja in delal to, kar mu je najnaj. Če pa je to dejavnost, ki si jo je starš izbral za otroka... potem pa ne vem, če je računica...
No, 6 letnikov pa na igrišču skoraj ne vidim več - so v šoli, potem pa šibajo po obveznostih in potem domov... IN moram priznat, da mi je včasih kar malo hudo zato. Ker par teh šestlenikov poznam in imam občutek, da jim je to preveč. Mogoče se motim, navsezadnje jih starši boljše poznajo, vendar pa so včasih kar malo fauš otrokom, ki se lahko samo igrajo...

Kar se tiče poznavanja besedila in branja: po moje to ni digitalno: lahko otrok pozna črke od 2 let dalje, pa bo razumel besedilo, če so mu tudi pravljice brali in ga niso samo učili črk, recimo. In lahko so ga pustili čisto pri miru, pa ga pač pravljice ne zanimajo in bo rabil nekaj časa, da bo dojel smisel zgodbe. Meni se zdi najboljše, da potegneš iz vsakega konca tisto, kar je tvojemu otroku fajn. Zdaj je čisto dovolj, če se učijo to, kar jih zanima, po moje, saj jih itak vse zanima.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Hope2,
otroci so različni in se različno učijo; problem seveda nastane, če želimo odrasli prehitevati dogodke in se premalo poglobimo v procese učenja določenih spretnosti, potrebnih ali temeljnih za določeno dejavnost.

Napisala sem, da se težave pojavljajo pri neustreznih pristopih, in to vedno pogosteje, ne da se pojavijo pri vseh in vedno.


Očitno pa je problem postal že dovolj obsežen, da so ga v slovenskih šolah že zaznali in da so ga začeli analizirati in reševati, četudi se o tem v javnosti še ne diskutira preveč.

Učitelji, ki učijo otroke določene starosti, namreč opažajo, da imajo dandanes nekateri otroci drugačne težave kot so jih imeli učenci njihove starosti pred leti, ob praviloma kasnejšem učenju branja kot je dandanašnji trend;
opažajo, da se vedno pogosteje pojavljajo težave z razumevanjem besedil (ob tehnično popolnem branju) in to pri otrocih, ki so se naučili brati zgodaj in ki znajo brati brez napak, ne povežejo pa prebranega besedila z vsebino.

Torej da otroci 'skenirajo' besedilo, obnovit npr. zgodbe pa niso sposobni. In takšni otroci potem potrebujejo dodatno strokovno pomoč fonetičarjev.

Lahko pa kaj več glede tega povprašam to vzgojiteljico ob naslednjem srečanju.

Kaj vpliva na izbor, glede na to, da se čaka več let? Starost, priporočila, sprejemni izpiti?
Kaj če ob primerni starosti za prvi razred ni sprejet na določeni šoli?
Kaj pa se zgodi, če ga ne sprejmejo v nobeno šolo?
Ostane še naprej na čakalni listi?

Obstajajo slabe, povprečne in dobre šole, Hkrati obstajajo šole ki so 5min oddaljene in tiste, ki so 1-2 uri oddaljene. So šole, ki imajo nizko šolnino 7.000 evrov (plus dodatki) in tiste, ki imajo visoko šolnino 14.000 evrov (plus dodatki). Imaš angleško, ameriško, mednarodno, indijsko, arabsko, francosko, nemško šolo....Torej imaš nek izbor šol, rad bi kokr se da bližjo, kokr se da cenejšo, kokr tolk dobro šolo in seveda po sistemu ki je bližje našemu oz da ne bo imel v prihodnosti težav ali dodatnih izpitov. In če ne dobiš šole, ki bi zadovoljile te zahteve potem seveda zmanjšuješ svoje kriterije. Šol je ogromno, ampak v dobrih ne bo placa, v slabih bo vedno plac. In ja, se zgodi, da tudi tam ne dobijo, celo če ima otrok posebne potrebe, celo če ga izključijo iz ene šole zaradi slabega obnašanja... ker potem je obsojen. Ljudje se selijo nazaj v svoje rodne države zaradi tega ali pa se odločijo za učenje na domu.
Naš je zdaj dobil šolo s kateo nismo preveč zadovoljni, ampak druge ni. Ali tu ali učenje doma ali selitev. Smo pa na čakalni listi še vedno za na "idealno" šolo (že 2 leti). Ko bo dobil plac, ga bomo prepisali.

a) kriterij je ocena na ocenjevanju, ampak žal v veliki meri tudi nacionalnost, status. Tudi vrtec je pomemben(npr šola ima tudi privat svoj vrtec in ti imajo prednost pred drugimi iz drugih vrtcev). Leta nimajo veze, pač otrok gre v šolo ko je toliko star. Če tisto leto ne pride, je v čakalni vrsti za naslednjo leto za drugi razred.
b) že napisala, vpis v slabšo šolo ali homeschooling ali selitev in čakaš, da bo sprejet na željeno in prepis ter hkrati spet dodatni izpiti oz ocenjevanje. Problem je, če je v slabši šoli, saj ga kaka bolj zahtevna šola ne bo sprejela, če ne zadovolji njihovih kriterijev. Torej četudi pride skozi na čakalni vrsti, še ne bo sprejet, če ne naredi sprejmenih. nova šola tudi kontaktira staro in če stara ima kaj slabega povedat, si tudi opletel.

uh, Hope2, tole pa so zalogaji(tudi za starse)
jaz sem zagovornica, da naj ima otrok cimvec otrostva, zato ga ne silim v nic...zato se vedno hodim spat z njim, zato sem cakala, da je sam pokazal interes za skoljko. ce bi pa zivela v takem okolju, mi pa tak ne bi drugega preostalo...

enkrat samkrat sem mu rekla, da je tak pameten, da mu ne bo treba v solo it. mulc si je zapomnil in to tak, da mi na vsak moj "ne vem" vrze : bos mogla v solo it

barvice oz. svincnike ima za zlaganje v/iz/na/pod skatlo, vrecko. itak je bolan na zlaganje...kaj naj vec naredim kot to, da se z njim vsedem in risem po listu!? mulca ne gane-on zlaga...
brihtn je(pa ne zato, ker je moj ), ampak ce ga nekaj ne zanima, ga ziv bog ne prestavi...

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

V kateri državi pa živite?

Gledam pri svoji 2 leti in 2 meseca stari tele kriterije...se pravi recimo da ima do teh 33 mesecev še kr nekaj časa...
- črk še sicer ne pozna, ampak kaže že zelo veliko zanimanje zanje, jih bo pomoje kmalu
-svinčnik in škarje obvlada...slednje so jih v vrtcu naučili
- pisat ok še ni nič tendence, čeprav izredno rada riše
-vse osnovne oblike pozna...se je naučila nimam pojma kje, mogoče v vrtcu, vadili nikoli nismo
- do 10 zna lepo štet, prepozna številk še ne, ampak bo tudi pomoje
- predmete preštet že zna, merjenja pa ok še ne razume
- barve večinoma že pozna, včasih še kaj pomeša
-podobnosti in razlike opažam da počasi začenja razumet ko gledmao kakšno knjigico
-zadnje mislim da še ne razume, ampak pri količini prebranih pravljic, bi v slabem letu tudi to znalo bit.

In to je rezultat brez kakšnega koli dela na tem področju, pa če odkrito pogledam, ko primerjam decemberčke naše, jih večina obvlada še precej več kot naša, ker pač mamice z njimi delajo, veliko jih pozna in prepozna vse črke in podobno...tak da tak hudo strašno se mi to ne zdi ne vem

tebi se ne zdi hudo,meni pa (zato sem pa tudi post sploh odprla)
ker me je res zanimalo, ali se jaz tok staromodna ali je se kaka somisljenica na tem svetu

jaz sem se eno leto pred solo sama naucila pisat in sem crkovala v soli od dolgega casa...v mali soli sem bila, ko sem starsem na mizi pustila listek, da sem sla k omi na pocitnice(po glavni cesti nekje dva kilometra). itak je bla potem cela stala, ko so me res pri omi nasli in ne pred blokom.
za osnovno solo sploh ne vem, kak je sla mimo; je slo kot namazano. nihce me ni nikamor forsiral
vem, da je zdaj vse bolj napeto in da se nekatere stvari oz. znanja pricakujejo od otrok, jaz pa od svojega otroka pricakujem, da bo otrok-dokler bo le slo.

skratka, za 33 mesecnika jaz ne dvignem roke, da bi nasteto moral znati pika basta amen



_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Meni se to zdi pri zelo pomembno.....da določene stvari pustimo otroku, da sam naredi.......da mu sami prepustimo odločitev o tem, kdaj se bo recimo začel učiti barve, črke....itak slej ko prej pokaže zanimanje zato, ker otroci so pač radovedni, raziskujejo in si sami poiščejo določene informacije, ker jih zanimajo, če jim to pustimo seveda in jih prej ne našopamo z vsem znanjem.......

in če starši prezgodaj začnemo učiti vse stvari, preden otrok pokaže zanimanje za to, vsaj po moje, nekako ubijamo oz. zatiramo v njem to iskanje informacij, ker mu vse prinesemo na pladnju.....in dolgoročno se meni to ne zdi optimalno za otroka.....ker lahko potem otrok kasneje v šoli in drugače v življenju ima velike težave, ko si bo moral kaj sam poiskati.....in koliko vidim okrog imajo otroci (in starši) težave.....ker starši še v srednji šoli, v srednji šoli! iščejo določene informacije za otrokove seminarske in jim iščejo inštruktorje za maturo......moja mati in oče recimo nista imela pojma kaj se jaz učim v tretjem letniku srednje šole in katero knjigo berem.....danes so starši na tekočem o vsem kaj se njihov 18 letnik uči na gimnaziji in mu celo prebirajo knjige ter se pripravljajo skupaj z njim na esej iz mature......

moja sestricna niti noseca se ni bila(sta se pa pogovarjala, da bi pocasi otroka imela), ko se je obremenjevala s tem, ce bo lahko otroku omogocila tecaje tujih jezikov in ostale aktivnosti
zdaj ze ima dve punci; obe malo starejsi od mojega mulca. ti dve princeski ne znata bit doma; non stop, ampak res non stop jima "omogocata" dogajanje-izleti v zoo, na on hrib pa na tisti hrib, pa k onim prijateljem z otroki, pa na tisti grad in ovi grad...
res si ju ne predstavljam cez nekaj let, kako sedita doma za mizo in delata domaco nalogo

obsojam je ne, je pa dejstvo, da midve se kaj dosti o vzgoji ne pogovarjava, ker ne bi prisli skup pa konc


_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Ne govori se tudi o tem, da je sistem dan danes zastavljen tako, da spodbuja nerazumevanje, nerazmisljanje , neinventivnost in neaktivnost. Od otrok se v solah ne zahteva nikakrsno sodelovanje, trud, delo. Vse je na nekih interaktivnih listih, vse je ponujeno na pladnju in se pravzprav od otrok ne zahteva da v ucni proces vkljucijo svoj potnecial in svojo energijo. V srednji soli se to ze kaze tudi v tem, da niso sposobni povezovati stvari. Zahteva se reprodukcija in ne razumevanje, se manj pa kriticno razmisljanje in logicno sklepanje. Generacije fah idiotov usmerjenih na reprodukcijo minimalnega znanja, brez kakrsnega koli interesa, da bi prerasli fah idiotizem.
Norveska ima kar nekaj raziskav, zakaj njihovo solstvo daje porazne rezultate. Eden od zakljuckov je, da t.i. individualizirano solstvo (devetletka, bolonja itn - so kar nekaj casa pred nami) pravzaprav nosijo poraznost sol. Ugotovili so namrec, da se je klasicno izobrazevanje ex katedra pokazalo kot najbolj uspesno in ucinkovito, saj pred ucenca postavlja izzive s katerimi se le ti soocajo, gradijo, vlagajo in izgrajujejo kot osebnosti uporabljajoc svoj potencial in ne cakajoc, da se jih v glavo porine nekaj prezvecenga, nekaj za kar se ni potrebno niti premakniti, kaj pa sele razmisliti.



_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Tu se pa popolnoma strinjam in mislim, da je prav tu tista krivda in ne v predčasnem učenju črk. Po pogovoru z mamami, katerih otroci so zapustili že te naše šole in so že na fakultetah ali že diplomirali, sem ravno to slišala- da znajo otroci samostojno delat. Večina tukajšnjih šol dela ravno na temu, da jih spodbuja k razmišljanju, k delu, k ativnosti, inovativnosti.... sistem ocenjevanja in zahtevanja znanja se precej razlikuje od npr slovenskega, kjer je povečini piflarija in potem se kmalu vse pozabi (vsaj pri meni oz mojih šolah je bilo tako). Že od začetka šole se dela na projektih, na razmišljanju. Znanje- osnovno znanje se ponavlja vsako leto, torej tudi ko so že v 4 letniku srednje šole imajo na izpitih vprašanja iz 1,2 in 3 letnika. Pri nas pa opažam, da ko postavi kak učitelj vprašanje iz prvega semestra prileti že mamica v šolo, kako si lahko to dovoli. Če se spomnim sebe v šoli, vedno smo se učili le za tisti semester.

Ko smo bili na open house v šoli se spomnim enega stavka. Pri nas ne dajemo povdarka katere vse živali živijo v morju, ne rabijo našteti vseh živali, ampak pri nas je pomembno, da naredijo projekt, da znajo razmišljat kako deluje, kako se spreminja okolje, kako izboljšat, kaj narediti.... ker čez 20 let, ko bodo tile otroci odrasli, bodo lahko že določene vrste živali izumrle in ves ta balast je potem odveč, jim ne bo nič pomagal.... znanje otrok je treba usmerit čisto drugam- v razmišljanje, načrtovanje, reševanje... ne v naštevnaje rib v morju. Potem pa še nas vpraša, ko smo bili mali, smo redki imeli računalnike, še malo nazaj noben... zdaj si ne znamo predstavljat življenja brez.... svet se spreminja, treba je otroke pripravit na te spremembe, da se bodo znali uspešno spopadati s spremembami in ne jih pripravljati na piflanje preteklosti in sedanjosti. Seveda obdelajo zgodovino, ampak ni ključna, ni osnova za oceno.



< Sporočilo je popravil Hope2 -- 15.2.2013 5:10:17 >

No saj tudi pri nas ni v vseh šolah tako, pa če priznam se kar malo bojim te drugačnosti dela, ker nisem vajena takega dela oz učenja. Če berem liliano je pri meni bilo isto, starši nikoli pomagali, ker niso znali, v SŠ sem šla 200km vstran, tak da niso vedeli nič o meni, mojem učenju (razen ocen, ki so bile vedno med top v razredu) inštrukcij nikoli imela... učila sem se sama, ampak to je bila še vedno piflarija, katero sem še drug dan pozabila. Imel si knjige, učbenike, zvezke in si se tisto naučil, KAJ VEČ NISI RABIL. Točno si vedel, kaj zahtevajo od tebe in si se naučil. O projektu seM slišala šele na faksu, ap še takrat sem imela le 2 v vseh letih. Tudi ta dva sem sama naredila in z odliko, ampak lahko bi bilo več tega, še vedno grem s strahom v nek projekt ali v kaj novega, bi raje izbrala piflarijo, ker se tu počutim bolj domače, bolj na izi.

Šola ti vseeno mora dati neko splošno znanje......ki ga pozabiš, če te ne zanima in če tistega "naučnega" znanja ne uporabljaš več.....sigurno pozabiš pri angleščini kako se tvori pasiv.....znal ga boš pravilno uporabljati (če seveda uporabljaš angleški jezik, če ga ne, pač pozabiš precej naučenega), pravila pa pozabiš....poštevanke se naučiti nismo mogli drugače kot, da smo se je napiflali....marsikdo med nami je pa več ne ve .....ker je ne uporablja....ker vtipka v kalkulator koliko je 2 * 3.....prav tako pozabiš knjigo, ki si jo bral pred 20 ali 10 letimi......

Vseeno pa ne bi rekla, da je zgolj krivda izobraževalnega sistema, da ljudje ne znajo uporabljati naučenega znanja v praksi......to, da recimo ena mati (in tudi farmacevtka) ne ve dozirati 2/3 žlice sirupa otroku jaz ne bi rekla, da je zgolj krivda izobraževalnega sistema (pri farmacevtki recimo je, kar taka nima kaj iskati v lekarni, ki tega ne ve) ampak gre bolj za totalno lastno razvado in nerazmišljanje ter komotnost......ker je ne razmišljati bolj enostavno.....ni treba prevzeti nobene krivde in odgovornosti, če ti nekdo drug pove tako in tako......ker vedno lahko potem poveš "saj pa je on tako rekel"....

In tu po moje nastopijo najprej starši oz. domače okolje..da te že od malega "učijo" uporabljati možgane in razmišljati ter povezovati.....in to ne tako, da te pri dveh letih drilajo številke in abecedo, da jo boš pri dveh in pol letih znal zdrdrati in bo cela rodbina na rojstnem dnevu ploskala, kako bistro dete je, ker ve abecedo pri 2,5 letih.....figo ve....napiflalo se je je.....in če dete samo pride do raziskovanja črk, številk, do povezovanja...da ti recimo pove "glej mama, Oskar je tudi gekon", ko gleda na animal planetu oddajo o nekih kuščarijih in pač to poveže z likom in risanke.....ali pa ti pove, da se pa mama začne s črko m tako kot muca.....po moje se tako otrok začne povezovati in ne drilati in piflati....samo pustiti mu moraš....pa čeprav kako leto pozneje osvoji določeno znanje kot sosedovo dete......

Jaz ne bi rekla, da smo se mi vsi v šoli piflali.....da smo to počeli vsi....nekateri so se res....recimo tisti, ki so se geografijo in zgodovino učili brez uporabe zemljevida......pa se je večina vseeno naučila uporabljati zemljevid....nekateri pa vseeno ne.....nekaterim se recimo še zdaj zdi brez veze, da se je moral v šoli naučiti definicijo fotosinteze.....čemu neki služi.....? V petem razredu mogoče res še ne veš.....čez nekaj časa, pa ugotoviš, da pač omogoča življenje na zemlji.....če imaš interes seveda, če pa ne, pa se ti zdi vsa piflarija v šoli brezvezna.....


< Sporočilo je popravil liliana -- 15.2.2013 11:31:30 >

IMO je vse po istem principu. Predcasno ucenje crk je osnova za reprodukcijo brez dojemanja - ko ze ugotavljamo tovrstni problem.
Z ostalim se pa popolnoma strinjam.





_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Diskutabilno. Pravilo ne pozabis, ponotranjis ga, sicer ga ne bi mogel uporabljati. Podatke pozabis. Ponotranjenje logicnih povezav ter vsega ostalega je rak rana nasega solstva. Prevec podatkov in premalo ponotranjenih sistemov in principov obdelave podatkov.



Izobrazevalni sistem je tisti, ki te mora nauciti kako se uciti in kako uporabljati znanje. Kdor tega ni zmozen do zahtevane ravni, ne bi smel koncati visje izobrazbe. Ampak tio je spet krivda izobrazevalnega sistema, ki tega niti najmanj ne zahteva; sistema, ki se zadovolji z naucenim na pamet ne da bi kadar koli poiskal elementarne povezave med napiflanimi segmenti.
Oseba, ki deluje po opisanem sistemu "on je tako rekel" ne bi smela imeti visjesolske, se manj pa visokosolske izobrazbe.
Tukaj se pa tudi pokaze razlika med izobrazencem in intelektualcem.



Ker starsi niso vsi uceni, pametni, razgledani, bistri in solani imamo solski sistem, ki bi moral spodbujati potencial posameznika in graditi razmisljajoco, razgledano osebnost. Vsak drug pogled in prenos "odgovornosti" za izobrazevalni pristop na starse je elitisticen in v stilu (upam) ze prezivetega stalisca o druzbenih razredih.





< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 15.2.2013 23:00:58 >

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Tudi če ga ponotranjiš ali pozabiš, ko greš iskat se boš spomnil......meni se zdi normalno, da ponotranjiš določen podatek, ki si se ga učil v šoli......recimo matematika.....če si se odločil za študij zgodovine in od srednje šole že 20 let nisi povohal matematike, si marsikaj iz matematike ponotranjil, nemara celo pozabil....veš sicer izračunati verjetno kaj je 0.0125 l mleka, ko pečeš pecivo, ne veš pa po 20 letih dokazati formule s popolno indukcijo.......in ti ni jasno, zakaj se po novem ZUPJS še enkrat obresti obrestijo, ker si ponotranjil ali pa pozabil na obrestno obrestni račun......



Tu se strinjam....vendar običajno slišim to prelaganje odgovornosti prav med glavnimi akterji izobraževalnega procesa, v vrtcu na sestankih...od strokovnih delavk in ravnateljice......prav to slišim vedno znova od kolegic, ki so učiteljice...."ne morem, ker se nočem izpostavljati....tako moramo, je rekla ravnateljica ali ravnatelj.....to ni naša krivda, to nismo me krive......nočem nositi krivde in biti črna ovca med kolegi....." in najpogostejši stavek...."to pa ni več moja odgovoranost.....to je pa od tega in tega"

In prav med glavnimi akterji izobraževalnega procesa.......vzgojitelji, učitelji in profesorji v srednjih šolah.......prav tu ni praktično nobenih omejitev za vpis na fakultete in vsak, ki ima malo časa (in denarja) in ki ni vedel kaj drugega bi študiral je lahko in lahko postane glavni akter vzgojno izobraževalnega procesa pri nas.......in po mojem ni toliko krivda v sistemu samem, kot je krivda pri tistih, ki sestavljajo sistem......ker če si učitelj silom prilike, si slab učitelj......in učiteljski poklic je vseeno precej pomemben, da bi se slabo opravljal......in se nemalokrat slabo opravlja, ker sistem to dopušča, ker lahko pač vsak postane vzgojitelj in učitelj.....ker imamo instant izobrazbo....kdor jo hoče jo dobi....in ker imamo sistem, kjer se slabega učitelja do penzije ne moreš rešiti (tu pa je kriv sistem, ja... )....



Če si prebrala tisti odstavek, katerega del si vzela iz konteksta in na katerega se nanaša tvoje citiranje si videla, da ne govorim o celotnem prelaganju odgovornosti na starše, še manj pa o družbenih razredih in elitizmu.....ampak sem govorila v bistvu o tem:

Izobrazevalni sistem , ki udelezenca ne nauci kaj je podatek in da v zvezi s podatki iluzorno govoriti o ponotranjenju je povsem napacno usmerjen izobrazevalni sistem, ker udelezencu, kljub dokoncanem izobrazevanju ne omogoca dovolj razvitih kompetenc, da relevatno, z razumevanjem sledi temi.



Tudi one so del izobrazevalnega sistema in produkt istega izobrazevalnega sistema. Oblikoval jih je sistem.



Sistem sestavljajo produkti sistema, zato ga je tudi tako tezko spremeniti.



In ce si zdravnik silom prilike, si slab zdravnik. In ce si ekonomsit silom prilike, si slab ekonomist. In ce si cistilka silom pirlike, si slaba cistilka...



Sistem oblikuje udelezence sistema, ostale pa izvrze.
Sistem je tisti, ki vrednuje dolocen poklic in delovno mesto. Ko bo sistem zastavljen tako, da bo poklic ucitelja zazeljen in visoko vrednovan poklic, bodo najboljsi pedagogi v tem poklicu. Do takrat bomo pa imeli tako kot imamo.



Se enkrat bom kopirala tvoj navedek: " In tu po moje nastopijo najprej starši oz. domače okolje..da te že od malega "učijo" uporabljati možgane in razmišljati ter povezovati....."
Visji druzbeni razredi lahko svojim otrokom ponudijo dalec boljsa izhodisca kot starsi iz nizjih druzbenih razredov gde vloge same starsevske izbrazenosti, razgledanosti in povsecenosti izobrazbi otrok, glede sol in solnin, ki jih lahko otroku privoscijo, glede moznosti za udelezbo na dodatnih izobrazevanjih, vzgojnih ukrepih, instrukcijah itn...
Tukaj se skriva elitizem - ce ne bos pripadal dolocenem druzbenem sloju ti bodo dolecene ravni izobrazevanja vedno nedosegljiva,. Dolocena bo raven do katere lahko s svojim socialnim statusom prides in tu bos zabetoniran.
Zato je nujno potrebno ohraniti sistem kot smo ga nekoc imeli, ki je vsem udelezencem ucnega procesa zagotavljal relativno enaka izhodisca in moznosti, ter dovoljeval prosto razvijanje potencialov, ne glede na druzbeno pripadnost.
Kaj prekmalu se sicer lahko najdes v svetu, kjer bo tvojemu otroku onemogocen vpis na "elitno univerzo" (ki ze sama po sebi zagotavlja naprej boljse izhodisce za zaposlitev) ker nimas dovolje denarja, da mu placas solnino ter nimas dovolj kapacitete in financ, da ga ustrezno sama pripravis za nekaksen "sprejemni izpit" kjer bo imel tako enkratne rezultate, da mu bo vpis omogocen; z druge strani bo pa Tovsakovo, Jankovicevo dete brez tezav prislo h koritu brez kakrsne koli omejitve, zgolj pac zato, ker pripada dolcenemu druzbenemu razredu.

O tem in se cem ti je ze Hope2 dovolj odgovorila, pa ne bom razlagala naprej.


_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)