17.02.2013, 20:31
liliana
10282
IZVIRNO SPOROČILO: LuLu
/smiley36.gif[/image] kako zabavno branje
Branje drugega je vedno bolj zabavno kot branje lastnega umotvora.....se strinjam......
17.02.2013, 22:27
LuLu
8910
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
IZVIRNO SPOROČILO: LuLu
/smiley36.gif[/image] kako zabavno branje
Branje drugega je vedno bolj zabavno kot branje lastnega umotvora.....se strinjam......
No, ja... meni je moje zabavne tekste tudi fajn brati
Zabavno je, nima veze od koga je.
18.02.2013, 12:01
liliana
10282
Torej lahko te primerjave deliš tudi z nami, ki nismo imeli take sreče primerjati teh sistemov....ne pa takoj s posmehljivostjo zatreti vsakega, ki ti takoj ne prikima, ko ti poveš "slovenski oz. jugoslovanski šolski sitem je slab".....
in ker jaz pač izhajam iz tega, da sistem sestavljajo ljudje in da se vsak izobraževalni sistem začne z vzgojo (običajno se to povezuje in tudi stroka govori o vzgojno-izobraževalnem sistemu)....in vzgoja se pač začne v družinskem okolju......
in pač pod vzgojo spada tudi, da otroku omogočiš, da se razvija spontano tam kjer se lahko, da ga pretirano ne zavijaš v vato, da mu privzgojiš določene vrednote (med katero tudi spada to, da spoštuje vzgojitelja in učitelja.....da recimo ne šimfaš pred otrokom vsak dan vzgojiteljico, učiteljico, da ne govoriš pred njim zgolj "šolski sistem je slab" in to vsakodnevno kot papiga ponavljaš.....), da otroka kot starš ne učiš vsega, ampak mu omogočiš, da kaj tudi sam najde in si kaj sam poišče.....meni se zdi to pač pomembno za kasnejšo uspešnost otroka v šoli.....
ker recimo, ni dobro niti zdravo, da mati otroku pri 17 letih v gimnaziji pomaga pisati seminarsko nalogo oz. mu praktično v celoti dela seminarsko nalogo....in to ni krivda zgolj šolskega sistema ampak je v prvi vrsti krivda domače vzgoje.....da starš dela vse stvari namesto otroka....in ker starš otroku v otroštvu ni omogočil da si otrok "možgane sam pili", ker se je vedno odločal namesto njega (kdaj lahko je čokolado, kdaj mora na sprehod, na kateri trening mora, kdaj se bo učil črk in številk....) otrok tega ne zna......in ima tak otrok v šolskem sistemu probleme......ker se ne zna drugače učiti kot se napiflati....ker je starš delal in razmišljal namesto njega, otrok je pa bil zgolj primoran delati to, kar je starš rekel....torej ponavljati za njim.....in se dete pač pifla v šoli....starš pa potem bemti, da je "šolski sistem slab", ker se njegovo dete mora učiti in ker njegovo dete ne dosega takih rezultatov kot starš pričakuje od njega......
In zdaj mi povej, zakaj mora biti tako razmišljanje podkrepljeno s tvojim posmehom.....?
Saj verjetno zato običajno tudi ne prideva skupaj
.....ker abstraktnost tebi izredno leži, šibka si pa v udejanjanju abstraktnega v praksi...... Nič bolj se nisem spustila na osebno raven kot ti, ki si zgolj kritizirala moj način povezovanja in razmišljanja oz. se temu celo posmehovala......utemeljenega in smiselnega pa tudi nisi ravno kaj dosti napisala, razen v prvih dveh postih...po dveh postih ti pa običajno zmanjka argumentov in se sama spustiš na osebni nivo in se začneš posmehovati.....zato ne oporekaj drugim spuščanja na osebni nivo, ker itak čakaš samo to....če pa se sogovornik predolgo "brani", pa sama sprovociraš obračun na osebne nivoju
< Sporočilo je popravil liliana -- 18.2.2013 12:04:34 >
18.02.2013, 18:54
Frodo Bisagin
4438
Ni nobene posmehljivosti. Več kot jasno je, da tako zastavljen izobraževalni sistem kot je sedaj daje slabe rezultate. Rezultati slabo naravnanega izobrazevalnega sistema so opazni tudi v vsakdanjih situacijah, kot tudi v tvojem pisanju. Ce to ugotovim, to se ne pomeni, da se ti posmehujem.
Vzgoja in izobraževanje sta povezana, vendar vseeno zasebna procesa in sistema. Imamo lahko vzgojeno osebo, ki je popolnoma neizobrazena in obratno. Vstop v izobraževalni sistem se začne z vstopom v izobraževalno ustanovo (izjemoma v njen substitut). Izobraževalni sistem je formalen, državno potrjen sistem s točno določenimi cilji, nalogami, zahtevami, standardi... ter točno določenimi izvajalci.
Nujno potrebno je razmejiti kaj je vzgoja in kaj izobraževanje. Stične točke med njima ne bi smele ustvarjati zmedo ter nerazlikovanje istih.
Nesmisel je govoriti o spontanosti in privzgajanju ter vzgoji v isti sapi. Že s samim tem, da določaš kaj je treba privzgojiti in kaj prepustiti otroku zavržeš spontanost. Posledično ne moreš govoriti o spontanosti temveč o klasičnem privzgajanju in oblikovanju otroka pod zunanjimi vplivi.
Čeprav je spontana vzgoja pred stoletji imela svoje zagovornike je že zdavnaj opuščena, saj je nezdružljiva s procesom izobraževanja.
Pravilno naravnan izobraževalni sistem bi to onemogočil. Ko stars naredi izdelek namesto otroka ze v prvi triadi, je potrebno taksen izdelek negativno oceniti. Nasprotno ravnanje, kot uveljavljno v nasem solskem sistemu pa podpira in opravicuje taksno "strsevsko delo" ter ga nagrajuje. Povsem zmotno.
In to ni napaka zgolj domace vzgoje, to je napacno naravnan izobrazevalni sistem.
Otrok ne rabi izpiljenih možganov, da iskorišča servilnost staršev in družbeni sistem usmerjen v permisivno vzgojo.
Izobrazevalni sistem je sistem, ki mora osposobiti otroka v ucnem procesu. ne glede na vzgojo, ki jo je bil delezen.
V tej kombinaciji si pozabila, da so nosilci izobrazevalnega procesa ucitelji, ki imajo vpliv, ki od ucencev nekaj zahtevajo in pricakujejo. Od njih je odvisno ali bo ucenec usmerjen v reprodukcijo ali v neko drugo smer oz. kaj se bo od njega pricakovalo.
Vnovič ni nobenega posmeha, zgolj ugotovitev. Kot je ugotovitev, da si znova izključila dejavnike izobraževanja – učitelje iz izobraževalnega procesa. Na podlagi napisanega je razumeti, da so starši in otroci sami v izobraževalnem procesu ter sami tvorijo sistem.
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
Saj verjetno zato običajno tudi ne prideva skupaj
To da pišeš nelogičnosti je dejstvo na objektivni in ne osebni ravni. Sicer si imela možnost argumentirati kako tvoje "ponotranjenje podatkov" tako tudi logicno povezavo, kar sem ti sicer tudi povsem argumentirano pojasnila zakaj ni tako, kot menis , da je. Namesto, da bi argumentirano odgovorila nepotrebno in neupraviceno "jokaš" o osebni ravni in posmehovanju.
utemeljenega in smiselnega pa tudi nisi ravno kaj dosti napisala, razen v prvih dveh postih...po dveh postih ti pa običajno zmanjka argumentov in se sama spustiš na osebni nivo in se začneš posmehovati.....zato ne oporekaj drugim spuščanja na osebni nivo, ker itak čakaš samo to....če pa se sogovornik predolgo "brani", pa sama sprovociraš obračun na osebne nivoju
Še kaj o izobraževalnem (in ne vzgojnem) sistemu?
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)
18.02.2013, 18:56
Frodo Bisagin
4438
Glavno, da ze podzavestno vesta, da kakor koli zapisem, zapisem tocno, brez napak.
< Sporočilo je popravil Frodo Bisagin -- 18.2.2013 19:05:42 >
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)
18.02.2013, 20:55
liliana
10282
Samo to
....baje je predšolska vzgoja (ne glede na to, ali jo izvaja vzgojno varstveni zavod ali je izvedena v domačem okolju) izredno pomembna za "pripravo" otroka za izobraževalni sistem oz. za vstop v šolo.....nekateri so celo mnenja, da je neprecenljiva in nenadomestljiva....in jaz sem v bistvu govorila o tem (tudi tema je bila odprta s tem namenom)....o pomembnosti predšolskega učenja oz. pripave otroka na šolo.....in k pripravi otroka na šolo pač spada tudi vzgoja......stroka celo pravi, da tisti, ki obiskujejo vrtec (kjer se izvaja sicer vzgojno izobraževalni proces, poudarek pa je vseeno na vzgoji) mnogo lažje vstopijo v izobraževalni sistem..... Zato jaz ne bi tako strogo ločila izobraževalnega in vzgojnega sistema.....ker sta povezana....tudi v šoli....in če v enem razredu 15 staršev dela otrokove seminarske in jih zgolj trije otroci sami naredijo predstavlja to velik problem za izobraževalni sistem ....in učitelj se težko bori proti 15 staršem, ki imamo v šoli veliko preveč demokracije in si lahko v izobraževalnem sistemu vse dovolimo (to je slabost izobraževalnega sistema, da smo dovolili laikom, kar starši smo, vpletanje v učni proces......naloga staršev je vzgoja, ki mora iti z roko v roki tudi z izobraževanjem oz. učenjem, izobražuje pa učitelj, neodvisno od starševskih želja in zahtev.....)
Pač ne more biti striktne ločniče med izobraževalnim in vzgojnim sistemom.....ker sta povezana.....
18.02.2013, 21:05
liliana
10282
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
Glavno, da ze podzavestno vesta, da kakor koli zapisem, zapisem tocno, brez napak.
Daj zapiši še prosim, da odgovor na post na RR deluje točno, popolno in brez napak, takoj ob prvem kliku......
da bo v naši podzavesti, da je to res....
19.02.2013, 08:44
Paštetka
7346
Mislim, da je reakcija otrok pri neznanem podobna pri vseh. Lahko rečem tudi pri odraslih, še bolj je pa izrazita pri starejših.
Če nekdo ne zna napisati enko, ali poimenovati barvo barvice ipd...torej, ko se sooča z nekim, ko še ne pozna, nekaj česa nerazume...in če mu ne bo dovolj zanimivo se bo še res igrat-počet kaj drugega, bo jokal, da tega ne razume, da ne ve... Ko se je starejši učil brati, pisati, računati, se je jokal zraven, da česa ne razume... Ker razmišljajo tako, da pa tega ne ve in konec. In brez vaje se res ne bo.... Vedo sem mu govorila: vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. In v vsakem razredu, mesecu se učijo kaj novega. V šoli gre namreč zelo hitro, ne tako kot v vrtcu ali doma. In še vedno, ko je kaj novega, neznanega je podoben strah. Ampak zdaj ga že lahko opomnim in razume, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. Ga vprašam kako se je naučil brati in raçunati, še prej sedeti, hoditi. Pokažem mu tudi poskuse, kolikokrat je poskušal sam, kolikorat je padel in se spet pobral preden je shodil...in potem se spravi zraven.
Hočem povedati, da sem mnenja, da lahko otroku pomagaš ga naučiti kako premagati to mejo neznanega, lahko pa ga pustiš ali še p mojem mnenju hujše, mu natančno vse razložiš kako delujejo aparature, ki jih imaš v kuhinji, da jih bo vedel uporabljati in skuhati kosilo. In ko bo prišel v drugo kuhinjo z novimi aparaturami, bo čakal, da mu jih prej nekdo razloži.
Ne pravim, da delam jaz prav. Hočem reči, da se mi zdi najbolj logično, da je najboljše, da otrok sam pride do rešitve, vendar če ne bo imel na začetku podanega načina, vzpodbude do tega, bo težko.
Spomnim se sebe. Matematika, fizika, kemija španska vas. Ker smo se samo piflali ...in potem pridem na faks in buuuu....imela sem inštrukcije....sploh nisem vedela, kaj mi stric razlaga. Ko mi je že iks krat to razložil, sem se zadevo naučila, ampak je nisem razumela, in je kasneje nisem vedela uporabiti. Dokler nisem ugotovila, da bom morala sama. Če tega ne bi ugotovila, ... Učila sem se mesec dni pa pol po 8-12 ur na dan. Tudi 15. Brala sem naloge za kemijo in fiziko in se spraševala, če so normalni. Dokler mi enkrat ni potegnilo in mi je uspelo. Imela sem vse možne točke na izpitu.
In to je zadnjič povedala na sestanku tudi učiteljica. Ona ni tam, da nauči česa naše otroke. Ona je tam, da otroku predstavi snov na pravilen način. Od tega ali bo otrok vadil, vadil...je pa odvisno ali bo vaja naredila mojstra. Od nas staršev je pa odvisno, kako bomo otroku podali voljo, da bo mojster delal vajo sam tako dolgo dokler se mu ne posveti lučka.
Ampak tak način se začne oz. bi se moral źe od rojstva, in ne šele ko gre otrok v šolo. Parkrat sem tukaj že napisala besede enega psihiatra: otroka je všasih potrebno skoraj zanemarjati, da se potem zna znajti sam, razmišljati s svojo glavo. Ne pa da mu vse prinesemo na krožniku in bog ne daj da malo zajoka v posteljici, se udari ali da ga udari sosedov mulc. Glej zaradi mene lahko moj mali cel dan gleda tV, ampak če ne bo naredil naloge pa bo problem, če iz šole prinese piko zaradi malomarnosti. Ne bom delala naloge namesto njega, samo, da v šoli ne bo pike.
Če se bo kateri ljubilo brati....nisem hotela biti tako dolga. malo sem obrazložila, ker dokler se moj otrok (in tudi jaz)s tem ni soočil, nisem vedela kako in kaj, in drugim mamicam, tetam nisem verjela. Učimo se na svojih napakah. V končni fazi je ta stavek čisto dovolj za vse ostale zgoraj. Ti da misliti.
< Sporočilo je popravil Paštetka -- 19.2.2013 8:51:59 >
19.02.2013, 09:18
Hope2
7572
Valjda da je reakcija pri neznanem taka, valjda za strah in valjda da vaja dela mojstra. Je pa razlika, če je en star 3 drugi pa 6 let, če se mora pri 3 letih to prisiljeno učit ali pa pri 6. Pri 3 tega ne rabi (ne številk, ne črk), pri 6 pa že počasi rabi in mora to počet. PRi 3 še niso vsi zreli (zelo redki) pri 6 jih je veliko več in se tudi pričakuje, da bo. Samo to želim povedat. To kar praviš se čisto strinjam, ampak se ne strinjam s tem, da bi enačil 3 in 6 letnika. Dojemanje 3 letnika je precej drugačno od 6 letnika, si ne predstavlja določenih oblik, 3D dimenzije, zaključenih vijugasti enot....tudi v zrelosti je razlika. In zakaj bi moral 3-4 letnik vadit in bit mojster, če tega ne želi, ni zrel- ja, je premali in naj se igra, naj dela kar želi, kvragu pa mojster! Zato bodo tudi nekateri starši rekli, da so nekateri premali in so še samo otroci, naj se igrajo, naj delajo kar želijo (do vstopa v šolo)! Pusti OŠ in SŠ, nisem govorila o tem! Težko opišem kaj smo doživljali, ko sem ga gledala kako ne zna napisat številko, ker v možganih ne zmore sprocesirat take črke, ker dejansko ne zmore narisat. Čemu doživljat take frustracije, tako zgodaj. Če otrok ni zrel, ne dojema, mu ne bo nobena vaja pomagal. Eno je ko zrel otrok prime v roko barvico in mu parkrat pokažeš kako in že nekaj podobnega spaca. Četudi mu ne bo šlo in bo jokal, ne bo takih frustracij, kot ko dejansko ne zmore. Predstavljal si, da bi tvoji dala pri 2 letih v roke barvico in bi ji parkrat narisala hišo ali številko 5, če bi to znala ali pa isto vajo naredita pri 4 letih ali pa pri 6 letih.
Čisto isto je z učenjem bicikla ali plavanjem. Zvozil je pri 3 letih brez pomožnih koles, ker je želel in ker je bil zrel, ni rabil veliko, vsega skupaj pol ure. Zakaj potem vsi ne dajo otroka na kolo pri 3 letih, saj vaja dela mojstra pa ja ni nič takega
. Zakaj se eni tak matrajo pri 5 ali celo 6 letih?
< Sporočilo je popravil Hope2 -- 19.2.2013 9:29:44 >
19.02.2013, 10:04
Hope2
7572
Govora je bilo ravno o tem kaj se pričakuje da zna 33 mesečni otrok in da se večini zdi, da je to preveč, da so premali za to, da so še otroci. Tvoje besede (citirane) razumem, da se nanašajo na to, na vrtčevske otroke, ne na šolske otroke.
Poštevanko sem se jaz učila v 2 razredu, 8 let
Pa nima veze leto gor ali dol, ampak otrok ima osnove matematike iz prvega razreda, počasi po korakih pride tudi do množenja in vaja bo še naredila svoje da bo mojster. Tisto kar sem pa prej govorila, pa se od enga nezrelega otročka, ki še ni osvojil niti zrelost za določeno znanje, nima osnov, pričakuje da bo to znal. Tako kot si 7 letnik ne predstavlja računaja na potenco ali sinusa, tako nekateri 3 letnik ne zna napisat obično številko, ker nista zrela, možgani ne dojemajo, ap lahko ti z 7 letnikom sediš in delata vaje kokr hočeta. < Sporočilo je popravil Hope2 -- 19.2.2013 10:13:02 >
