Najpogostejši povzročitelji so virusi, bakterije in paraziti. Lahko pa jo povzročita tudi alergija na hrano in zdravljenje z antibiotiki. Pri zaprtju gre za manj pogosto odvajanje blata in odvajanje trdega, zasušenega blata, ki ga ponavadi spremlja bolečina. Poleg premalo gibanja je najbolj pogost vzrok za zaprtje nepravilna prehrana.

 

DRISKA

Driska je glavni znak nalezljivih črevesnih okužb, ki jo pogosto spremlja slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in vročina. Driska je posledica vnetja tankega ali debelega črevesa in pomeni pogosto (tri ali več kot trikrat) odvajanje kašastega ali tekočega blata. Blatu je lahko primešana sluz ali kri ter ima včasih spremenjeno barvo in smrdeč vonj. Najpogostejši povzročitelji driske in bruhanja so virusi, bakterije in zajedavci. Pri nas so najpogostejši povzročitelji infekcijskih drisk pri otroku rotavirusi, kalicivirusi, salmonele, kampilobakter in nekateri zajedavci. Najpogosteje se prenašajo z umazanimi rokami, z okuženo hrano ali vodo, virusi pa lahko tudi po zračni poti. Bakterijske črevesne okužbe so pogostejše v poletnih mesecih, virusne pa v hladnejših mesecih leta.

Driska pa lahko nastane tudi zaradi jemanja nekaterih zdravil (predvsem širokospektralni antibiotiki), saj lahko porušijo normalno črevesno floro in s tem omogočijo razrast patogenih bakterij. Driske, povezane, z antibiotičnim zdravljenjem preprečujemo s preudarno rabo antibiotikov. Neredko pa je driska lahko tudi znak alergije na določeno vrsto hrane.

 

Bolezenski znaki pri otroku z drisko

Otrok večkrat dnevno odvaja tekoče blato s primesmi ali brez njih. Ob tem pa tudi toži za slabostjo, bolečinami v trebuhu, lahko ima tudi vročino, odklanja hrano in pijačo, nima teka, je utrujen, poležava ter veliko spi. Največja nevarnost driske in bruhanja je dehidracija ali izsušenost. Znaki izsušenosti se pojavijo zaradi prevelike izgube tekočine ali premajhnega vnosa tekočine, ki je otrok ni sposoben nadomestiti s pitjem. Izsušen otrok je žejen, ima razpokane in živo rdeče ustnice, manj vlažen, lepljiv in obložen jezik, ustna sluznica je suha, slina pa gosta. Oči so temno obrobljene in upadle. Koža je bleda in hladna, kožna guba se počasneje izravna (rečemo, da je zmanjšan turgor kože). Ponavadi otrok manj lula kot običajno, urin pa je temno obarvan, gost in neprijetnega vonja. Izsušen otrok tudi hujša oziroma izgublja na telesni teži.

 

Kako zdravimo drisko?

Pri driski moramo nadomeščati tekočino in elektrolite, prilagoditi prehrano in lajšati neprijetne simptome. Le redkokdaj je primerno zdravljenje z antibiotiki. Bistvo zdravljenja črevesnih okužb je nadomeščanje vode in soli. Za to uporabljamo raztopino oralne rehidracijske soli (ORS) ali v težjih primerih intravenozne infuzije v bolnišnici. Rehidracija z ORS omogoča nadomeščanje začetne izgube tekočine in elektrolitov ter vzdržuje ravnovesje, dokler traja driska. Sestava temelji na povprečni elektrolitni sestavi iztrebkov pri driski, glukoza pa pospešuje absorpcijo vode in soli. Otroci pogosto odklanjajo raztopino ORS. Takrat jim ponudimo čaj ali vodo, elektrolite pa je treba nadomeščati s soljo v hrani (mesne in zelenjavne juhe, slano pecivo, porjavela jabolka, banane). Otrok naj pije po požirkih. V primeru hude driske potrebuje otrok v prvih 4–12 urah 50–100 ml tekočine na kilogram telesne teže. Ravnovesje črevesne mikroflore, porušeno zaradi driske, lahko obnovimo z uživanjem kapsul z naravnimi mlečnokislinskimi bakterijami, ki ponovno poselijo črevesje in tako obnovijo porušeno ravnovesje črevesne mikroflore. Kapsule so primerne tudi za otroke, uživamo jih še en teden po prenehanju driske.

 

Kakšno hrano naj uživajo otroci z drisko?

Pri infekcijski driski dieta ni potrebna, ker poteka driske niti ne ublaži niti ne skrajša. Kadar otrok bruha, ga ne silimo s hrano, ponudimo mu le tekočino. Prehrana mora biti uravnotežena, lahko prebavljiva, nemastna, nezačinjena in normalno sladkana z običajnim sladkorjem. Priporočljive so lahke, rahlo slane mesne in zelenjavne juhe, belo meso, zelenjava, kompoti in sadne kaše, še zlasti banane, ki vsebujejo veliko kalija, probiotični mlečni izdelki ter slane palčke. Večji otroci naj pijejo tekočine, ki jih imajo radi. Trudimo se, da popijejo toliko tekočine, kolikor so je izgubili. Odsvetujemo pitje gaziranih pijač, ker napenjajo.

 

Preberi še:

Probiotiki za zdravje vse družine

Črevesne okužbe pri otroku