Medvrstniško nasilje ni nov pojav, z digitalnim okoljem pa dobiva nove razsežnosti. Otrok se pred njim ne more nujno umakniti niti takrat, ko zapusti šolsko dvorišče in se vrne v varnost svojega doma.

Kako takšno nasilje pravočasno prepoznati? Kako zaščititi otroke? In predvsem – kako z znanjem, orodji in podporo opremiti odrasle, ki so ob njih?

Prav tem vprašanjem je bila namenjena strokovna konferenca Na varni strani zaslona, ki sta jo na Fakulteti za družbene vede v okviru projekta Spletne brihte pripravila A1 Slovenija in Digital School Slovenija.

Strokovnjaki s področij psihologije, šolstva in varnosti so spregovorili o različnih vidikih spletnega in medvrstniškega nasilja ter poudarili pomen preventive, pravočasnega prepoznavanja nasilja in ustreznega odzivanja nanj.

 

Učitelji so pogosto prvi, ki opazijo otrokovo stisko

Pedagoški delavci so pogosto med prvimi odraslimi, ki opazijo, da se je otrokovo vedenje spremenilo, zaznajo njegovo stisko ali se znajdejo pred vprašanjem, kako se ob nasilju pravilno odzvati.

Njihova vloga pri tem ni majhna. Lahko so otrokovi sogovorniki in opora, hkrati pa povezujejo šolo, starše in pristojne strokovne službe.

Zato je bila konferenca namenjena predvsem učiteljem, ravnateljem, šolskim svetovalnim delavcem in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo z izzivi medvrstniškega in spletnega nasilja. Skozi predavanja in okroglo mizo so spoznavali vzroke in posledice nasilja, možnosti njegovega prepoznavanja in preprečevanja ter načine ustreznega odzivanja.

 

Strokovna konferenca je bila namenjena učiteljem, ravnateljem, šolskim svetovalnim delavcem in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo s stiskami otrok ter medvrstniškim in spletnim nasiljem.

»Nasilje se danes ne konča, ko otrok zapusti šolsko dvorišče«

Konference se je udeležila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, ki je udeležence nagovorila ob odprtju dogodka.

»Medvrstniško nasilje ni nov pojav, digitalno okolje pa je njegovo naravo pomembno spremenilo in ga pogosto še okrepilo. Nasilje se danes ne konča, ko otrok zapusti šolsko dvorišče, ampak ga lahko spremlja domov in ga prek telefona doseže celo v njegovi sobi. Odgovornosti za soočanje s tako kompleksnim problemom ne moremo naložiti posameznemu učitelju ali šoli. Zato moramo šolam zagotoviti znanje, jasne poti ukrepanja in strokovno podporo tudi takrat, ko primer preseže njihove zmožnosti. Varna šola namreč ni šola brez konfliktov, temveč šola, ki zna konflikt prepoznati, nasilje ustaviti in otroku pokazati, da obstaja odrasel človek, ki ga bo zaščitil,« je poudarila.

 

Predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar je ob odprtju konference poudarila, da morajo imeti šole za soočanje z nasiljem znanje, jasne poti ukrepanja in strokovno podporo.

Udeležence je pozdravil tudi Dejan Turk, predsednik uprave A1 Slovenija in A1 Hrvaška, ki je poudaril odgovornost odraslih pri ustvarjanju varnejšega digitalnega okolja.

»Kot telekomunikacijsko podjetje se zavedamo, da z dostopom do spleta prevzemamo tudi del odgovornosti za varnejše digitalno okolje. Zato že vrsto let vlagamo v znanje in ozaveščanje različnih generacij, posebno pozornost pa namenjamo tudi tistim, ki otroke spremljajo pri odraščanju. Učitelji in drugi pedagoški delavci se pri svojem delu srečujejo tudi s primeri nasilja in stiskami otrok, zato je pomembno, da imajo dovolj znanja in samozavesti, da jih prepoznajo in se nanje ustrezno odzovejo. Znanje pa potrebujemo tudi vsi drugi odrasli, ki otroke usmerjamo v digitalnem svetu. Ne nazadnje jim moramo premišljeno in odgovorno uporabo tehnologije pokazati tudi z lastnim zgledom,« je povedal.

 

Mladi odraslih ne vidijo kot dobrega digitalnega zgleda

Vpogled v izkušnje mladih v digitalnem okolju so ponudili rezultati nove UNICEF-ove raziskave o digitalnih navadah, strahovih in pričakovanjih mladih, ki jih je predstavila Neja Čopi z UNICEF-a.

Rezultati kažejo, da se mladi bolj kot kraje telefona bojijo kraje digitalne identitete, 68 odstotkov vprašanih pa meni, da odrasli na področju digitalne tehnologije niso dober zgled.

Psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik je ob tem osvetlil vzroke in posledice medvrstniškega in spletnega nasilja ter opozoril na pomen odziva odraslih.

»Sistem odpove, če mora žrtev nositi več posledic nasilja, kot tisti, ki ga povzroča. Če se okolje ne odzove ustrezno, se nasilnež uči, da tako vedenje deluje, žrtev pa, da nima smisla iskati pomoč. Tudi neodziv na nasilje je odziv.«

 

Kaj lahko naredijo šole?

Izkušnje policije na področju spletne varnosti je predstavil Robert Tekavec, vodja Oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije, udeleženci pa so spoznali tudi platformo Help4U, ki jo je predstavil Vinko Stojnšek.

Lea Colner je na primeru različnih podpornih mehanizmov pokazala, kako lahko šola pri preprečevanju nasilja podpre učitelje in učence. Matija Torlak iz Digital School je predstavil platformo Spletne brihte 2.0 kot učno orodje, Matic Novak iz organizacije Modri junaki pa primer dobre prakse ustvarjanja spodbudnega šolskega okolja za življenje onkraj zaslonov.

Na zaključni okrogli mizi so Tilen Hočevar iz centra Logout, Robert Tekavec in Ingrid Klemenčič, ravnateljica OŠ Simona Jenka Kranj, razpravljali predvsem o tem, kaj šole v praksi potrebujejo za učinkovitejše preprečevanje in obravnavo nasilja.

Strinjali so se, da šole pri tem ne smejo ostati same. Za pravočasen in učinkovit odziv potrebujejo jasne postopke, dostopno strokovno podporo ter tesno sodelovanje s starši in pristojnimi službami.

»Otroci se ne zavedajo razsežnosti posledic spletnega nasilja, zato moramo odrasli poskrbeti, da prostega časa ne preživijo pred ekrani, temveč ga zapolnijo z drugimi aktivnostmi. Najboljša preventiva proti nasilju je močna podporniška mreža vrstnikov in odraslih, zato je naša dolžnost, da poskrbimo, da ima otrok občutek pripadnosti,« so poudarili gostje okrogle mize.

 

Digitalna varnost ni stvar enega samega pogovora

Potreba po znanju za varnejšo uporabo tehnologije je tudi v ospredju programa Spletne brihte, s katerim A1 Slovenija krepi digitalne veščine in spodbuja odgovorno rabo tehnologij.

Program se je začel z izobraževalnimi delavnicami za osnovnošolce, v petih letih pa je dosegel že več kot 50.000 udeležencev in se razvil v širši nabor brezplačnih vsebin za otroke in odrasle.

Brezplačna interaktivna platforma Spletne brihte 2.0, ki jo je A1 Slovenija razvil v sodelovanju z Digital School Slovenija, ponuja vsebine za različne generacije – od otrok do seniorjev. Letošnja nadgradnja Spletne brihte 360 pa znanje prinaša neposredno v šole z delavnicami za otroke, učitelje in starše.

»Ko smo začeli s Spletnimi brihtami, smo se osredotočili predvsem na otroke. Sčasoma se je pokazalo, da varna in odgovorna raba tehnologije ni tema le za najmlajše in da enkratna delavnica ali en pogovor nista dovolj. Zato Spletne brihte razvijamo naprej in z njimi nagovarjamo različne generacije, saj varna uporaba tehnologije zahteva stalno učenje in ozaveščanje,« je dodal Dejan Turk.

 

Program Spletne brihte je namenjen krepitvi digitalnih veščin in spodbujanju varne ter odgovorne uporabe tehnologije med različnimi generacijami.