Ko pripravljamo hrano za majhnega otroka, pogosto niti ne pomislimo, kaj počnemo. Z njegovo žličko preverimo, ali je kašica ravno pravšnja, odpijemo požirek iz njegovega kozarca ali pihnemo v prevroč grižljaj, preden mu ga ponudimo.

To so drobne, povsem vsakdanje stvari. Toda pediatri in otroški zobozdravniki opozarjajo, da imajo nekaj skupnega: pri njih lahko pride do prenosa sline z odraslega na otroka.

Zaradi enega skupnega grižljaja seveda ni razloga za preplah. Je pa dobro vedeti, zakaj strokovnjaki predvsem pri dojenčkih in majhnih otrocih priporočajo, da takšne navade čim bolj omejimo.

 

Z našo slino lahko v otrokova usta pridejo tudi bakterije

Otrok se ne rodi z vsemi bakterijami, ki bodo pozneje sestavljale njegov ustni mikrobiom. Nekatere med njimi pridobi tudi od ljudi, s katerimi je v tesnem stiku.

Med pomembnejšimi so bakterije Streptococcus mutans, ki so povezane z nastankom zobne gnilobe. Prehranjujejo se s sladkorji in pri tem ustvarjajo kisline, ki poškodujejo zobno sklenino.

Otroška zobozdravnica dr. Soha Sharif za HuffPost pojasnjuje, da dojenčki teh glavnih bakterij, povezanih s kariesom, ob rojstvu še nimajo. V njihova usta lahko pridejo prav prek sline staršev ali drugih oseb, ki zanje skrbijo.

Če se naselijo zelo zgodaj, je lahko otrok bolj izpostavljen zgodnjemu otroškemu kariesu.

Pomembno je tudi zdravje ustne votline odraslega. Pri osebi brez nezdravljenega kariesa, aktivnega vnetja dlesni ali drugih okužb je količina škodljivih mikroorganizmov praviloma manjša. A tudi odlična ustna higiena ne pomeni, da je slina povsem brez bakterij.

 

Ne gre samo za karies

Slina lahko prenaša tudi povzročitelje različnih okužb. Pediatrinja dr. Amanda Furr opozarja, da se lahko na tak način širijo virusi in bakterije, ki povzročajo prehladna obolenja, gripo ali streptokokne okužbe žrela.

Posebna previdnost je potrebna pri herpesu oziroma herpesu na ustnici. Virus herpes simplex tipa 1 (HSV-1) se lahko prenaša s slino in tesnim stikom.

Pri večjih otrocih prva okužba lahko povzroči boleče spremembe v ustih in okoli njih, pri novorojenčkih pa je lahko okužba bistveno nevarnejša. Zato strokovnjaki ob aktivnem herpesu še posebej odsvetujejo poljubljanje dojenčka in kakršenkoli stik, pri katerem bi otrok lahko prišel v stik s slino okužene osebe.

 

Najbolj občutljiva so prva leta

Največ previdnosti strokovnjaki svetujejo pri dojenčkih in otrocih do približno tretjega leta starosti.

Razlogov je več. Imunski sistem najmlajših še dozoreva, hkrati pa izraščajo mlečni zobje. Novi zobje bakterijam ponudijo površino, na katero se lahko naselijo, otrokovo ustno okolje pa se šele oblikuje.

Ko se določene bakterije enkrat trajneje naselijo v ustni votlini, jih je težko odstraniti.

Po tretjem letu se tveganje zmanjša, saj ima otrok že bolj izoblikovan ustni mikrobiom in praviloma tudi bolj ustaljene higienske navade. Povsem pa ne izgine. Še eno občutljivejše obdobje nastopi med približno šestim in dvanajstim letom, ko izraščajo stalni zobje.

 

Enkrat sem uporabila otrokovo žličko. Je to problem?

Ne.

Strokovnjaki poudarjajo, da v običajnem družinskem življenju vseh stikov s slino preprosto ni mogoče preprečiti. Otrok bo kdaj pil iz vašega kozarca, vi boste morda nezavedno uporabili njegovo žličko, družina pa si bo razdelila sladico.

Občasna takšna situacija zato ni razlog za strah ali slabo vest.

Veliko pomembneje je, da izmenjava sline ne postane vsakodnevna navada in da smo posebej previdni takrat, ko je kdo bolan.

Če ima odrasli znake prehlada, gripe, boleče žrelo, herpes ali drugo okužbo, je smiselno dosledneje preprečevati stik otrokove hrane, pribora, dude ali stekleničke z njegovimi usti.

Pri novorojenčkih in majhnih dojenčkih je previdnost še pomembnejša.

 

Tudi otrok naj ne je kar vsega z našega krožnika

Ko govorimo o deljenju hrane, pa slina ni edina stvar, na katero moramo biti pozorni.

Otroci, mlajši od pet let, so zaradi še razvijajočega se imunskega sistema lahko občutljivejši za okužbe, ki se prenašajo s hrano. Živilo, po katerem odraslemu morda sploh ne bo nič, lahko pri majhnem otroku povzroči resnejše težave.

Posebna previdnost je potrebna pri premalo toplotno obdelanih jajcih, surovih morskih sadežih, nepasteriziranih mlečnih izdelkih in drugih živilih z večjim tveganjem za okužbo.

Seveda moramo pri hrani z odraslega krožnika pomisliti tudi na nevarnost zadušitve. Večji kosi mesa, celi oreščki in druga trda ali neprimerno narezana živila za majhnega otroka niso primerna.

Pri otrocih z alergijami pa obstaja še ena posebnost: težavo lahko povzročijo tudi ostanki alergena v ustih odraslega, ki je določeno živilo zaužil pred tem.

Kaj lahko naredimo drugače?

Ni treba, da doma uvedemo sterilno okolje ali začnemo panično paziti na vsak grižljaj. Nekaj majhnih sprememb pa lahko zmanjša nepotreben prenos sline:

• otrokove hrane ne pokušamo z isto žličko, s katero ga nato hranimo;

• temperaturo hrane lahko preverimo na notranji strani zapestja oziroma kože;

• če moramo hrano poskusiti, vzamemo drugo, čisto žličko;

• z otrokom si po možnosti ne delimo kozarcev in stekleničk;

• dude ali cuclja ne »čistimo« tako, da ga damo v svoja usta, ampak ga operemo;

• kadar smo bolni ali imamo herpes, smo pri stiku z dojenčkom še posebej previdni.

 

In če ste danes že trikrat poskusili kašico z otrokovo žličko? Brez panike. Namen priporočil ni ustvarjanje še ene stvari, zaradi katere bi se morali starši počutiti krive.

Gre predvsem za navado, ki jo je zelo preprosto spremeniti: naslednjič vzemite še eno žličko.

Vir: HuffPost, povzeto po pojasnilih pediatrov in otroških zobozdravnikov.