Dobro jutro!
Madona, sem smotana. Moji še vsi spijo, jaz pa že kuham in tle visim, kljub temu, da smo včeraj malo zažurali s sosedi do 2h
To smo pa lahko naredili, ker je Diti včeraj prvič nekaj res pojedla - no ja, ravno veliko ni blo, 50ml rižolionota z mojim mlekom in se potem še konkretno podojila (joška ji je po gosti hrani neverjetno dobra prijateljica), vsekakor več, kot pretekle dni, ko so šle 3 žlice not, pa 5 ven
in je potem potegnila prvo rudno 4 urdce pa pol. Sej mudi se mi še nikamor ne, mleka še mam, samo bi jo rada kar navadila malo na različne okuse, dokler sem doma in imam čas samo zanjo (no ja, za oba).
Včeraj smo tudi mi dobili prvo "uradno" bojno rano, sej ne vem no, če je najhujša do zdej, samo smo pa mogli na travmatologijo. In to ravno sredi največje nevihte - še dobro, da mam sestrično na obisku in mleko v zmrzovalniku, da sem ji lahko tamalo pustila in nam je ni bilo treba s sabo vlečt (scalo je kot za stavo, pa v pol ure se je shladilo za 8 stopinj). Dražek si je namreč prebil arkado pri strani pri učku, ampak ni nič groznega, kri pa je tekla, ja. So rekli, da je premajhen
, da bi šivali, pa so mu zlepli - ne vem no, jaz sem mislila, da je to odvisno od velikosti rane in ne od starosti otroka. V glavnem doma se je malo zdrl, pa sem hitro ugotovila, kaj je narobe - njega ni tko bolelo ampak je jokal, ker je mel rokice vse krvave - ko sem ga umila, je bil kot nov in smo prišli v bolnico z nasmehom, pri zdravnici pa smo merendinco jedli. So takoj rekli, da če lahko teče okrog in je, verjetno ni nič hujšega. So nam pa dali ena navodila za spremljanje otroka, če bi kaj bruhal, padal skupaj,... pa ni nič lušno niti za brat. Aja, pa nohtek na kazalcu mu je odpadel - tisti namreč, ki ga je s kladivom ušlatal. Meni vse izgleda, da bomo mi kar reden gost urgence
, še dobro, da me ni strah krvi.
Grem naprej kuhat, pa pridem še kaj prečekirat, kako ste, babnce in sončki.
< Sporočilo je popravil dskubin -- 11.8.2007 8:11:05 >