|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   Odnos do hrane
22.8.2012 14:03:23   
LittleSun

1. Sadje in zelenjava.

Od sadja je naš 4,5 letnik samo kak hošček hruške, zadnjič mi je uspelo, da je pojedel par grozdekov, ko je sezona poje kakšno jagodo, ampak to je tako redko. Midva imava oba rada sadje, skoz ga imamo doma, nam narežem na krožnik, pa ne vzame, niti poskusi ne, pač ker je sadje. Enako tudi z zelenjavo, sicer zelenjavo skrijem v omake in juhice spasiram, da še nekaj poje. Če mu ponudim korenček, solato, paradižnik pa noče, bolj iz tega ker je to zelenjava, kot pa kaj druga. Niti poskusi ne. Sem poskusila in sem zadnji mesec kuhala bolj zelenjavno, pa nič ni jedel, je bil raje lačen, če sem naredila testenine je pojedel par makarončkov, dve žlici juhe in to je to. Popoldansko malico sem narezala hruško, je ni jedel, je raje počakal na večerjo. Čudno mi je, ker midva oba jeva pri vsakem obroku sadje ali zelenjavo, on pa reče, da mu ni dobro, pa ni niti povohal stvari.
Zgleda sva ga nekje polomila user posted image

2. Nova hrana

Noče poskusit nič novega. Nimam rad in basta. Raje ne je nič. Če ga uspem nahecat, da je kaj druga potem poskusi in mu je dobro, če pa še ni nikoli poskusil, pa se ne bo dal. Nič na silo, lepo mu poveva, da je dobro, da je zdravo, da bo mel mišice, lalalala, ampak nič.

Torej iz tega zgoraj lahko sklepate da je bolj malo stvari. V vrtcu kar poje, ko vidi da drugi jejo, čeprav tudi sadja in zelenjave tam ne je. Reče da ne bo. Če imajo recimo meso in krompir, mesa ne bo jedel, ker mu ni dobro, bo pa prosim za repete za krompir.

3. Odnos do hrane

Ne vem je sva ga tukaj polomila, vendno se trudim da kaj z mano pripravi, da mu povem kako je kaj zrastlo, za kaj je kaj dobro, kako se pri mizi sedi, itd. On pa ima tak zaničevalen odnos do hrane. Zadnjič je rekel, da je ta krompir kot drek. Me je skoraj s stola vrglo.
Ko  mu dam na mizo recimo zeljni zavitek (samo primer nečesa kar ne mara, ker je zelenjavno) začne cviliti, da on to ne bo jedel in ga potisne stran in nastane cela scena. Mu povem, da smo to pripravili, da mi je (će mi je) še pomagal kaj narezati in da je dobro, da bomo vsi to jedeli, se naperi nazaj, prekriža roke, da on to že nebo jedel, se začne vrtat po stolu, da ga moram včasih prav poslat v sobo da se pomiri. Ko pride nazaj morda kdaj nardi grizljaj, se pogovorimo, da to ni lepo, bla bla bla.....ampak je nekaj časa dobro, potem pa ponvno izbruh user posted image

Bi bila vesela kakšnega nasveta, kritike, kako vi vidite situacijo.
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: Odnos do hrane
22.8.2012 14:27:55   
Tippi
Ne vem, če ti bodo moje besede kaj v korist, ali pa vsaj v tolažbo, ampak rečem lahko, da ima takšno obdobje kar precej otrok, če ne celo večina. Redki otroci so, ki jedo vse z užitkom, ali pa brez da bi se zmrdovali.

sadje in zelenjava


Ne glede na to, kako je kakšna stvar zdrava in bi bilo dobro da jo otrok je, je okusna, je pač otrok ne bo jedel, pa če se na trepetalke postaviš. In nekaterim otrokom odpor do določenega sadja in zelenjave ostane vse življenje. To nekako velja tudi za druge jedi, ne samo za sadje in zelenjavo. Brez da bi vedeli zakaj jim ne "diši". Moja hči nikdar ni marala banan (pa tako sem si želela miksati tiste prve kašice), ni marala paradižnika in paprike in teh stvari ne je niti danes. Fižol pa kadar je pač nuja in se ga ne da porint na rob krožnika user posted image Pa ni izbirčna, je praktično vse. Zdaj. Je bila pa kot otrok tudi zelo težavna v določenem obdobju. Uglavnem. Če nekaterih stvari pač ne je, jih ne je. Jih ni jedela in jih verjetno tudi nikoli ne bo.

Nova hrana

Tudi znano. Ponudit še večkrat. Če se ne pusti prepričat, še ponudit. user posted image


odnos do hrane

Če hodi v vrtec, potem veš od kod mu tak odnos, kljub temu, da imata s partnerjem spoštljiv odnos do hrane. Mislim, da imaš dober pristop in da ne delaš nič narobe. Obdobje, ki bo minilo. Na žalost traja kar dolgo. Tam od četrtega leta, pa do vstopa v šolo.

(odgovor članu LittleSun)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: Odnos do hrane
22.8.2012 14:37:02   
manna
Naša ima 3 leta in je ista, samo s to razliko da sadje včasih le poje, še posebej krhlje jabolk, breskev, jagode, maline..to ji gre. Vse ostalo pa isto kot si napisala ti. Rajši bo cel dan lačna kot da bi poskusila bučke, špinačo,.. Če se pri mizi obupno obnaša jo zelo strogo obravnavam user posted image zato tega ne dela več. Se pač samo zmrduje in pusti. Najboljši nasvet po mojem je to, da se nehaš obremenjevat, nehaš silit, nehaš z vsem tem prepričevanjem! Samo ponudi, če ne bo, pač ne bo.

Pa to sploh ni merilo kako bo jedel ko bo odrasel. Pri nas sva bile obe s sestro take kot majhne, pa danes z veseljem in zdravo jeva (še posebej sestra ki ne da v usta absolutno nič nezdravega...)

(odgovor članu Tippi)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: Odnos do hrane
22.8.2012 14:37:11   
3jeMi
Manj mu boš težila oz. lepše povedano ga opozarjala pa skoraj za njim hodila s hrano, bolj bo otrok začel jest... tako kot pri vsaki stvari... če nočeš pa nič, to kar je na mizi pojej ali pa bodi lačen... vem, je težko, imam eno tako živalco doma, ki še preden sploh ornk pogleda hrano, že reče, da ni dobro... ponavadi jo sicer potem poizkusi in začne jest ali pa tudi ne... silim vanj pa ne... samo potem, ko pride, da bi kakšno čokoladko ali kaj za prigriznit, enostavno "nimam"... user posted image ... vem pa, da v vrtcu poje vse, če pa doma ne, pa pač ne... jaz to jemljem kot fazo Dejmo probat, če lohk tastare ob živce spravim... user posted image


(odgovor članu Tippi)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: Odnos do hrane
22.8.2012 14:38:50   
Anonimen
Naša ima tudi dostikrat kako muho, da nečesa pa nebo jedla in da nemara in da je zanič ... naprimer včeraj smo imeli pire krompir in omako iz bučk in se je naprdnila, da ona pa omake ne bo jedla, ker je nemara ... pa jo jaz potem ponavadi vprašam, da kako ve, da ji ni všeč, če je sploh še probala ni in da naj proba eno žličko in če ji nebo všeč, lahko pusti ... no po parih minutah popusti in ponavadi potem zadevo z užitkom celo pomikasti (včeraj je še celo prosila za šeeno rundo omakice user posted image ).
In recimo naša ni hotela jest zelene solate in še sedaj je ne je prav z užitkom ... sem jo pa nahecala, da je tisti sredinski stebelni del tako fino hrustljav in dober, da ga ima še Pujsa Pepa noro rada ... in sem vsakič vztrajala, da da košček v usta in proba in če ji nebo dobro, lahko pusti ... no zadnjič me je pa skoraj s stola vrglo, ko se je sama stegnila do sklede s solato, zapičila enega hrustavčka, ga dala v usta in mi rekla: "Mami lej kolk to fino hrusta!" user posted image

Aja pa za sadje bo tudi rekla da nebo jedla, če jo vprašam ... če pa sadje narežem in morda še celo naredim nabodalca iz kakimi pisanimi zobotrebci in postavim na mizo, bo pa z veseljem pojedla.

< Sporočilo je popravil Otika -- 22.8.2012 14:40:16 >

(odgovor članu Tippi)
  Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: Odnos do hrane
22.8.2012 15:03:45   
Katy78
Pri na je podobno. Nekje do leta in pol je pojedel vse, kar si mu dal, zdaj pa stvari, ki jih je prej oboževal, niti poskusit noče več, npr. sirni namaz ali kakšen drug sir, marmelada, pašteta, jajčka na oko ali umešana jajčka - te stvari je prej npr. jedel za zajtrk/večerjo, zdaj ni šans, da bi sploh poskusil. Isto niti poskusit noče jogurta ali skute, niti pudinga noče več (niti kupljenega niti doma narejenega), edino Monte mu gre v rito pa sladoled tudi. Sadje je katastrofa, je samo jabolko in sem ter tja kakšno banano in hruško, do leta in pol pa je jedel grozdje, lubenico, nektarine itd. Jaz sem se že sprijaznila in ga samo vsake toliko vprašam oz. mu ponudim, ampak noče. Edino pri tašči je parkrat nabiral maline in jagode in jih potem tudi pojedel ampak to je za na prste preštet, kolikokrat je bilo. Sem ga tudi jaz na to foro, da naj vsaj poskusi, preden reče da ni dobro, in potem po dolgem prepričevanju vzame v usta in valja toliko časa, da na koncu pljune ven, zato ga več ne silim, da naj vsaj poskusi. Je pa sreča, da zelenjava mu pa gre, npr. v zelenjavni juhi poje vso zelenjavo, od nekdaj obožuje zeleno solato (je kar panika, če pri kosilu kdaj ni solate), kumare v solati, fižol v solati, rdečo pesp, zadnje čase pooje veliko paprike, če jo narežem v zeleno solato, všeč mu je, ker hrusta, rad ima tudi kislo zelje in repo, špinačo, korenje iz juhe ipd. Mu pa večkrat povem, da nekateri otroci nimajo za jest, zadnjič je na TV videl od suše popokano zemljo in je spraševal, kaj je to oz. zakaj je popokana, pa sem mu razložila, pa da potem ne more rasti zelenjava, pa koruza, pšenica, da potem ni makarončkov, pa kruha itd. Pa da v Afriki ni dežja in da je zemlja ves čas taka in da otroci nimajo za jest. In kar kapira, se mi ne zdi prav nič premajhen, da mu na njemu primeren način take stvari razložim.

Pri nas je tako, da če začne pri mizu mutit in se afnat, ga opozorim, da mu bom krožnik vzela in če ne zaleže, mu ga res vzamem. To vedno vžge, zato se kar lepo obnaša za mizo. Mi je pa bilo smešno zadnjič oz. šlo mi je na jok, ker se mi je prav zasmilil. staknili smo neko trebušno virozo in je cel dan bruhal zato sva morala čez noč ostati v bolnici na infuziji. Od jutra revež ni jedel oz. je zajtrk izbruhal in potem še cel dan bruhal, infuzijo je dobil ob 16h in potem 3 ure ni smel jesti. Revež je ležal v postelji in mi našteval, kaj vse bi jedel, med vsem tem je bilo ogromno stvari, ki jih sicer sploh ne povoha. Kakšni 2 uri je revež sanjaril o hrani potem pa zaspal in ko je bila večerja, je z levo roko (v desni je imel infuzijo) pojedel vso rižoto, niti pikica ni padla na mizo ali na tla (doma je vedno kaj na mizi, na njemu ali na tleh), celo koruzo v solati je pojedel.

(odgovor članu Anonimen)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: Odnos do hrane
22.8.2012 15:07:18   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: LittleSun
Zgleda sva ga nekje polomila user posted image


ne bluzit, nisi ga polomila, garantiram ti. naša ima podobne fore, samo ona je pri drugih stvareh taka; fuuul poje sadja, ne bo pa normalno jedla kosila - je tako malo "kosilnih" stvari, da praktično živi od sadja in mesa user posted image in ja, raje bo lačna (je že imela glavobole in tud bruhala je že od lakote). pa še ko je ful lačna ful malo poje.

moje mnenje je da imajo nekateri otroci manj izrazit apetit. mislim da se bo kasneje to spremenilo, ker počasi kdaj pa kdaj doda novo stvar v jedilnik. ampak ona že kot dojenček ni nikoli polivala, ker je vedno pojedla minimum in nič več. nikoli se ni prenajedala. zato moja teorija o apetitu.

mi na to gledamo tako, da smo se nehal sekirat okol tega in delat doktorate. ne delamo cirkusa, ponudimo in to je to. za kosilo mora vsaj en griz probat (ok, solate ne silimo), mi pa pač normalno jemo. kdaj je tud lačna zarad tega. se pa potem za malico kruha napoka in mleka napije.
ugotovili samo da zunaj ful več poje in da je bolj pripravljena probat nove stvari (tudi če mamo piknik in je hrana od doma), če ni doma - go figure user posted image svež zrak mogoče? user posted image tako da skušamo biti veliko zunaj in dostikrat jest zunaj. naju ne moti - imamo radi naravo, torej? user posted image
in VEDNO mamo tole za vodilo: če je otrok zdrav, vesel, živahen in ni (pre)suh, je vse OK. če je pa trenutno zbirčen, kaj češ. sigurno ne bo celo življenje tok zbirčen; ne poznam nobenega odraslega, ki bi bil taka zbirčnoba kot naša tamala user posted image

(odgovor članu LittleSun)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: Odnos do hrane
22.8.2012 15:17:37   
Najaa
Pa ja, to so fore. Naši dve zdej tud veliko uporabljata besedo "drek" ampak pri hrani se neha... Tega ne dovolim. Kar se tiče sadja in zelenjave, tu so otroci več ali manj isti. Že vnaprej ve, da ni dobro in težko ga prepričaš v nasprotno. Sploh pa če so ima med obroki veliko posladkov ipd prigrizkov, od katerih se tudi naje. Jaz prav vidim, kadar sta tamali pri kakšni od babic, glavnih obrokov pojesta veliko manj, ker je vmes skoz nekaj. Doma pa ni. Po kosilu kakšen čok. bonbonček in konec. In sta pri kosilu res lačni in jesta.
Tista fora, da ni dobro... Ravno danes sem naredila tortilije za kosilo in ker jih tavečja še ni jedla, je seveda takoj rekla, da je bljak in ni dobro, ne bo jedla... In sem ji rekla, da mora probat in če ji ne bo dobro, ji naredim makarončke. No ona proba in še pogoltnila ni prvi grižljaj, ko je že vpila, kako je njami. user posted image  
Je pa res, da eni pojejo več, eni manj... Naša tamala že od nekdaj je kot en ptiček in najprej sem se rahlo sekirala, pol sem se pa navadila. Zdrava je, če bo lačna bo pa sama rekla. In pri obeh se ne sekiram, če ne pojesta kosila, bosta pač kasneje. Ne silim ju, sam jima pa tudi ne dajem prigrizkov ampak počakam, da bosta lačni in pojedli kosilo.

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: Odnos do hrane
22.8.2012 15:22:37   
jolly123
Nisi ga ti nikjer polomila to so pač otroci. Sama kot otrok tudi nisem jedla sadja in ga še danes zelo redko jem. Od zelenjave sem jedla samo paradjz in to je bilo to. Sedaj pa samo od tega živim. Tako da ne vem, se vse spremeni verjemi.

naš ma tudi kake svoje fore, sadje ima sicer rad, ni pa navdšen nad zelenjavo, jedel bi samo sadje, meso, hrenovke, krompir in paradjz. Pa še to tako počasi da traja tri ure. Tako da sem nehala komplicirat, na krožnik mu manj naložim toliko da vem da bo še zdržal pri miru in pojedel, potem mu dam pa mir. Pa zdaj dostikrat sam reče, kaj mi boš nardila za jest, ko je lačen.

(odgovor članu LittleSun)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: Odnos do hrane
23.8.2012 9:30:22   
LittleSun
Sej jaz se s tem pretirano ne obremenjujem, še manj pa njega, niti ga ne silimo, sem pa zadnje dni res malo več o tem razmišljala in sem si rekla, da napišem, da slišim še vaše izkušnje, mnenja. Sem kar pomirjena in odločena da vztrajam pri tem načinu, ki ga imamo sedaj. Včeraj je celo sam od sebe pojedel paradajzek iz vrta. Sem ga prosila, da mi gre pomagat nabrat (žal nimamo doma vrta, samo pri tašči) in je kar v usta dal enga majhnega user posted image user posted image

(odgovor članu jolly123)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: Odnos do hrane
23.8.2012 11:34:13   
t5t6
Naša fanta 9 in 10 let sta glede hrane (zdrave) za se zmešat. Sta zelo ješča in neprestano lačna ampak bog ne daj, da omenim sadje in zelenjavo, od tega jesta samo grah, mogoče banano in če sem res vztrajna kak košček jabolka. Ko sta bila majhna sta pojedla vse. Jaz sem velik zagovornik zdrave hrane, zato neprestano kuham sama pečem peciva brez sladkorja.. delam mineštrice, solatke in kar je le mogoče pridelam sama. Zaradi tega sem toliko bolj razočarana, ker onadva tega ne jesta. Vsako hrano moram nekaj prirejat, da vsaj dobita kak vitamin. Npr. Če skuham špinačo, prišparam vodo, da v njej skuham pašto ipd. Neprestano se tolažim, da sem jim za vzor in, da ko bosta starejša se bosta že obrnila k bolj zdravemu načinu hrane.
Zadnje čase pa se je začelo dogajati to, da sta se pri tej vrsti hrane začela spakovat in grdo obnašat, če dam na mizo domačo marmelado začnesta, da to je kot bruhanje in hočeta od mize. Tisto kupljeno z 60 % sladkorja pa bi pojedla. Ker imamo še 2,5 letnico, ki je do nedavnega jedla vse mi je še večji problem, ker je seveda začela oponašat svoja brata.

V soboto pa nama je prkipelo. Za kosilo sem prvo naredila mineštrico grah in krompir (vse domače) in česen in čebula, kar se ni videlo. Ker grah in krompir jesta sem predvidevala, da bo ok. Pas sta začela bljak in ne vem kaj še vse in potem podpihujeta en drugega in je res grdo slišat. Mož jih je poslal vsakega v svojo sobo, jez sem njune krožnike dala v toplo pečico in jim povedala, da ko bosta lačna jih čaka prvo mineštra potem pa še vse ostalo. Prepovedala sva jim, da gresta v shrambo kjer so sladkarije in ostala hrana. Ker smo jih ignorirali in lepo jedli naprej ni minilo 15 min, ko je starejši prišel, da on pa bi pojede, kmalu za njim pa še tamljaši. Potem sem jima povedala, da če bi samo rekla, da jim to ni všeč bi jima še dovolila, da ne pojesta, ampak da grdo obnašanje ob hrani ne bom dopuščala, če sta razumela bomo še videli, če ne bomo ponovili.

(odgovor članu LittleSun)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: Odnos do hrane
24.8.2012 14:08:07   
mateyka

IZVIRNO SPOROČILO: t5t6
pečem peciva brez sladkorja..


bljak, brez sladkorja pa pecivo že ni dobro user posted image user posted image user posted image user posted image


drugače pa - t5t6, pri naši tamali moramo tud kdaj občasno mal zaropotat, ker gre včasih to zmišljevanje res v skajnost.

(odgovor članu t5t6)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: Odnos do hrane
24.8.2012 14:22:12   
Izabelina

IZVIRNO SPOROČILO: mateyka


IZVIRNO SPOROČILO: t5t6
pečem peciva brez sladkorja..


bljak, brez sladkorja pa pecivo že ni dobro user posted image user posted image user posted image user posted image




hmm, sej maš še druge oblike sladil, npr. med, stevio, različne sladkorne sirupe (agavin, javorjev...) ni nujno treba dat cuker v sladico, da je dobra... maš tut kako zelo sladko sadje, ki lepo osladi pecivo in tako naprej...



_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: Odnos do hrane
24.8.2012 17:37:07   
mateyka
ja res, kot da je to res tok sladko..

(odgovor članu Izabelina)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: Odnos do hrane
27.8.2012 11:53:37   
t5t6
No saj jaz več ali manj uporabljam med za peciva in so tudi dobra, peciva in piškote otroci pojejo. Ampak sploh ni bil moj cilj govoriti kakšna peciva pečem, kot to, da se nekako trudim okoli zdrave hrane, otroci pa imajo glede tega čisto svoje muhe. Tako nepotrebno se mi zdi, da se posamezne stavke vleče iz konteksta.

(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: Odnos do hrane
8.11.2012 20:32:06   
ThinkPink
Moja 5 letnica že od nekdaj neke hrane ne je (npr. krompirja, paradižnika, zelenjave ala bučk). Najraje ima bistre juhe, testenine, meso in zeleno solato. Zato pač kuham več ali manj jedi za katere sem ziher, da bo jedla. Nič kaj pester jedilnik. Še to kar poje, je količinsko zelo malo. Glavna stvar pri kosilu je zanjo: Mami, kaj bo pa za poobedek? In ker se mi več ne da ukvarjati s siljenjem z zdravo hrano in prepovedovanjem sladkarijam (rabila sem dobra 3 leta, da sem sama sebi dopovedala, da pač ni ravno ješč otrok), ji pripravim za poobedek kak puding, banane prelite s čokolado, kompot...pač tega poje tudi nekaj.

To rada vedno povem staršem neješčih otrok - moj mož je bil kot otrok ful neješč, že kot dojenček ni maral mleka in so se trudili za vsak ml, da je vsaj nekaj popil, nato sploh ni hotel jesti ničesar - mama ga je hranila še v OŠ!!!da je sploh kaj pojedel. Vedno je bil majhen in suhcan. Morali bi ga videti zdaj. V puberteti se mu je odprlo in ga niso mogli nahraniti. Tašča rada ponazori, da je za vsako kosilo morala pripraviti osem zrezkov - enega zase, enega za moža, enega za sestro in 5 za mojega moža. Tast pa pravi, da je bil njegov najbolj srečen dan, ko se je moj mož odselil od doma - prihranili so namreč več kot polovico pri stroških prehrane. user posted image

(odgovor članu t5t6)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: Odnos do hrane
8.11.2012 22:08:08   
pelin
Mislim, da si dva otroka nista ista...in , če ne bi imela svojih dveh, bi se še nekako šopirila , da so za neješčnost otroka v večji meri krivi starši...tako pa iz lastnih izkušenj lahko povem, da to ni to. Naša ta večja je od vsega začetka totalno neproblematičen otrok glede hrane...v bistvu ima neko naravno selekcijo in že čisto od malega najraje je prav najbolj zdrave jedi...in njen apetit je velik v tri nadstropja...ta mali je njeno pravo nasprotje...nikoli lačen...nobene želje ali posebnih luštov...borbe pri kosilih že od kar ga imamo...če pa že kaj rad je , je pa to zagotovo nekaj v iber sladkega, škodljivega....Nekaj časa se nama je mešalo od jeze in skrbi...v isti kuhinji, pri isti prehrani in isti vzgoji, pa dva tako različna otroka...Probali smo svega i svašta, pa je vse skupaj bolj malo pomagalo...če je mulo kaj pojedel, je pojedel zgolj zato, ker sva vztrajala in ker je hotel , da ima mir in ne iz svoje lastne želje...Sedaj pri desetih se je zadeva že malo izboljšala, sicer  še vedno ni zelenjavni in sadni frik, ima pa tudi med temi vrstami hrane že nekaj takšnih, ki so mu malo bolj pri srcu kot so mu bile nekoč...Poleg vsega zmrdovanja, zbirčnosti in neješčnosti, mulo ni bil nikoli do sedaj slabokrven in pretirano bolehen...je sicer bolj suhcen , vendar še vseeno ne tako grozno...če sedaj pogledam nazaj, smo veliko preveč energije in živcev vložili v prepričevanje in spodbujanje, ki pa se je v končni fazi  v večji meri nekako izkazalo za brezvezno...
Mislim, da otroku okusa in ljubezni do hranjenja ne moremo v celoti vsiliti in ga čisto spremeniti v tej smeri...lahko pa ga naučimo, kakšen odnos naj ima do hrane, v smislu ravnanja  z njo. Če česa ne prenesem je to igranje in nedostojno ravnanje s hrano. Tega , kako se otrok nosi z mizo,...tega ga pa lahko oz. moramo naučiti...To, da mu neka hrana ni všeč , ker mu ni dobra, ne moremo spremeniti...moramo pa otroka naučiti, da se o hrani ne pogovarja grdo...se ne dela norca iz nje in se ne igra z njo....Tudi, če nam hrana ni po godu,  nimamo pravice z njo ogabno ravnati....Žal v vrtcu lahko vidiš takšne primere, da se zgroziš..še slabše pa je v šoli....to...to nespoštljivo ravnanje pa je tisto, ki je obsojanja vredno...v bistvu je obsojanja vredna starševska vzgoja in zgled...Zagotovo grde besede o hrani ne zrastejo na zeljniku nekega tri ali štiriletnika...to je nekje pobral, slišal...videl....shranil v svoj mikro pomnilnik in veselo uporabil v svoji podobni situaciji....
Upam, da je avtorica , ki je tole spraševala poleti , do danes poleg spodbujanja in motiviranja pri hranjenju na sto in en način, fantinu vcepila v glavo, da je ni hrane na njihovi mizi, ki bi si zaslužila poimenovanje "dre.k"Če bi pri nas mulo bleknil tako, ne bi naju vrglo s stola, temveč bi odneslo njega... 

(odgovor članu ThinkPink)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: Odnos do hrane
8.11.2012 22:13:06   
Stanislava_
IZVIRNO SPOROČILO: LittleSun

Ne vem je sva ga tukaj polomila, vendno se trudim da kaj z mano pripravi, da mu povem kako je kaj zrastlo, za kaj je kaj dobro, kako se pri mizi sedi, itd. On pa ima tak zaničevalen odnos do hrane. Zadnjič je rekel, da je ta krompir kot drek. Me je skoraj s stola vrglo.
Ko  mu dam na mizo recimo zeljni zavitek (samo primer nečesa kar ne mara, ker je zelenjavno) začne cviliti, da on to ne bo jedel in ga potisne stran in nastane cela scena.


Če je nekaj tako kot drek, je zagotovo tudi nekaj, kar je dobro tako, da bi še angelčki jedli user posted image . Skuhaj mu tisto, kar rad je - že zato, da ne bo lačen. Če ni ekstra bolan, ga ne sili z zelenjavo, ker se mu lahko samo upre. Skuhaj za ostale, vi jejte, on bo že poskusil, ko bo želel - ampak ne delaj nobene posebne drame, če ne bo, pač ne bo, pa kaj. Bo že, ko mu bo pasalo, ali ko bo lačen.

Še moja izkušnja - ko sem bila otrok, sem najraje jedla par stvari, in so velikokrat kuhali tisto, kar mi je bilo dobro. Najbrž je bilo enolično, ampak sem bila zdrava kot dren. Saj so bile tudi druge jedi, pa ne da so mi bile zanič, ampak so bile moje jedi toliko boljše.

Tudi zdaj kuham tako, da (vsaj pred kosilom user posted image ) diši vsem. Običajno jemo, ko smo že fajn lačni..če slučajno otrok ni lačen, ga s hrano takrat ne silim in poje kasneje.


(odgovor članu LittleSun)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: Odnos do hrane
8.11.2012 23:25:23   
mateyka
pri nas je podobno kot zadnjih nekaj postov. neješč otrok (nikoli polivala kot dojenček, vedno spila samo minimum), enolična kuhinja (zanjo), mi jemo svoje in dobro, se ne sekiramo in dete je zdravo. nisem pa dovolila, da se o hrani grdo govori. če nekaj noče naj pove in to je to. ne bomo pa zaničevali hrane.

pooočasi pooooočasi dodaja določeno hrano v jedilnik, eno jé celo samo v vrtcu, doma pa ne user posted image samo ok, ne kompliciramo, ker ne želimo da se je preobje (ker enolična hrana jo kdaj lahko pripelje do tega, da ma pavzo in v vrtcu pol ne bi jedla nič razen sadja za malice). do 5 leta ni hotla niti probat kaj novega, zdaj kak mesec celo proba (ampak samo to, res samo proba user posted image ). je mela 180% obrat pri 3,5 letih in prešaltala iz totalne vegice na mesojedko (razen juhe - tam poje vso zelenjavo, mesek.. kar češ; omak pa nobenih). pa to ne sme bit omakce, ne smetane nikjer, riž konzumira v zrnih, krompir minimalno (razen pomfri), testenine komaj kaj, poje veliko edino določene recepte mesa. drugače strada tudi do bruhanja (od lakote). no, zdej pa kuhi.. edino srečo mamo da poje 60% vse hrane v sadju in zaenkrat nam laufa user posted image

(odgovor članu Stanislava_)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: Odnos do hrane
9.11.2012 6:46:41   
aprilčica07
mateyka: a ti to našega mulčka mogoče opisuješ? Popolnoma ista scena je pri nas...user posted image user posted image user posted image Sicer je pa fant zdrav in mu nič ne manjka. Bi pa komot preživel cel dan in še več brez hrane... On packa in maha z žlico, in mu je mučna vsak žlica, ki jo mora dat v usta. Imamo dogovor, da moram pojest vsaj 5 ŽLIC. Sem se pa vdala v usodo, da pač ni jedec in zgleda, da še en cajt ne bo....

Njegova sestrica je pa druga zgodba. Vsejedka, takoj po zajtrku sprašuje kaj bo za kosilo. Poskusi vse, če ji je dobro je dalje, drugače pač ne. Je pa zelo malo stvari, ki ji ne grejo. In kljub temu, da je vse, od sadja do zelenjave, mesa, juhic, omak.. Je bla precej precej bolna in precej po bolnicah. Se pa zgleda stvari obračajo na bolše (trkam). user posted image

_____________________________


Jakob, 23.04.2007, 3570g/55cm
Julija, 30.08.2009, 3570g/52cm


(odgovor članu mateyka)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: Odnos do hrane
9.11.2012 7:35:35   
LittleSun
Jaz se pa moram prit malo pohvalit user posted image user posted image

Naš čmrl je začel poskušat sadje in zelenjavo, ga poje kar nekaj in to skoraj vsak dan. Tudi solato pri kosilu. Sem se odločila, da ga pustim na miru s tem in voila...začel je jesti. Prav tako novo hrano...sedaj z veseljem naredim kaj novega, najboljše je, da mi pomaga, ker potem poskusi in če mu je dobro, poje veliko.
Tudi pri odnosu do hrane je prišlo do spremembe. Zgleda je prešel iz tiste faze, ne vem...ampak je super.



(odgovor članu LittleSun)
Neposredna povezava do sporočila: 21
   RE: Odnos do hrane
15.11.2012 15:51:45   
NočnaLučka
Se spomnim, ko sem se tudi jaz sekirala, ko moj mulo ni hotel skoraj nič jesti. Sreča je bila, da je vsaj tisto, kar je maral, bilo zdravo. Ampak od solat se pa tudi ne da živeti (sem si mislila). Sedaj je že veliko bolje, je veliko več. Tudi nobenih zdravstvenih problemov ni imel nikoli.

(odgovor članu LittleSun)
Neposredna povezava do sporočila: 22
   RE: Odnos do hrane
15.11.2012 19:59:16   
m_o_i
jaz ga v nic ne silim(2,5 leti); sadja ne je ze od kasic(tiste je se jedel, zdaj pa v nobeni obliki vec ne), zelenjavo pa je vse po vrsti. rdeca pesa je zakon(je sposoben pri kosilu tudi samo solato jest), zeleno je zvecil ze pri enem letu, tudi zeljno ima rad, da o paradizniku ne govorimuser posted image
aja, pa vcasih si iz hladilnka sam vzame papriko in jo zacne jestuser posted image
tri dni nazaj sem prijateljici na obisku ponudla mandarini in mulc je od samega firbca obe pojedeluser posted image
sem mu ponujala ze prej, pa ni ust odprl...
banano ze tudi zmaze polovicko-zadnja dva meseca mu je vsec.

pri nicemer ne silim, je se 15-20 min, potem pospravim, ne kricim, ko je cokoladico/roladico ipd.(on je pa sposoben mrtvo hladen mene gledat, ko jem kaj takega) in tako je ze od prvega dneva.
skratka-hrana ni pri nas noben obred, se manj pa stvar za debatiranje in kreganje

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

(odgovor članu NočnaLučka)
Neposredna povezava do sporočila: 23
   RE: Odnos do hrane
15.11.2012 20:40:27   
Izabelina

IZVIRNO SPOROČILO: LittleSun
Tudi pri odnosu do hrane je prišlo do spremembe. Zgleda je prešel iz tiste faze, ne vem...ampak je super.


al pa si ti pršla iz tiste faze user posted image vedno bolj ugotavljam, da dokler mame norimo in obupujemo nad prehrano naših otrok toliko časa je le ta "problematična" ko se sprijaznimo - otrok kar naenkrat začne jesti več, bolj raznoliko itd. tko, da pomoje je tokratna fraza o fazah namenjena bolj nam mamam kot otrokom user posted image

me veseli, da ste zrihtal! user posted image user posted image

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

(odgovor članu LittleSun)
Neposredna povezava do sporočila: 24
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Norice ali vodene koze
photo
Norice ali vodene koze so najpogostejša nalezljiva bolezen z izpuščaji. Bolezen se pojavlja skozi vse leto, v večjem šte...
Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...




Nos.
пеперутка16

Kako majhnim otrokom čistite nos?