 |
RE: ah, ta šola ...
5.4.2006 20:53:22
|
|
|
|
Gina
|
IZVIRNO SPOROČILO: Selena
Besnim pa nad državo in starši, ki pustijo otroke z velikimi problemi v redne OŠ, saj le te zanje ne poskrbijo tako kot bi morale. Saj na papirju se lepo bere, resnica pa je daleč daleč zadaj. In so učitelji še najmanj krivi!
Jaz sem se večkrat vprašala, če bi svojega otroka, ki ima težave, vpisala v redno OŠ. In po nekaj letih sem si odgovorila, da ne bi. Stigmatiziran je veliko bolj, učno pa dobi veliko manj.
Se podpišem pod vse, kar je selena napisala, še prav posebej pa sem prišla do citiranega zaključka letos, ko imam spet otroka s posebnimi potrebami v razredu. Sicer ima težave na čisto drugem področju, pa vendarle. Slovenija je daleč od inkluzije teh otrok, imamo samo vključene otroke, katerim program ni prilagojen tako, da bi lahko sledili s svojim tempom. Od njih se zahteva skoraj enake reči, kot od vseh ostalih. NI bistvene razlike. In ne, ne omogoča jim program redne oš, da bi šli naprej s svojim tempom, še omejuje jih pri tem, ker ostali hitijo s programom po "urniku". Zafrustrira jih in zakompleksa. Ne ne, zelo slabo je poskrbljeno za vse otroke, ki niso "po jusu". In najbolj žalostno, da jaz, kot učitelj, težko kaj dosti pomagam. Lahko otroka spustim naprej, vendar otrok v redni oš ne napreduje pol toliko, kot bi v šoli s pp, ker tam ima en učitelj 4 otroke, in se ukvarja zgolj z njimi, pa napredujejo s svojim lastnim tempom, tukaj pa kljub pomoči 5 ur na teden, ne zmore otrok niti minimuma od minimuma določenega za tisti razred. Npr. mi jemljemo zdaj št. 10. Otrok pa ne zna ne seštevati ne odštevati do 5 še, sploh ne razume, kaj naj bi to bilo. Jaz bom šla naprej na števila do 20, on pa se bo samo vedno bolj zapletal ob številke, ki mu nič ne pomenijo. Kaj bo naslednje leto s števili do 100 in še kasneje? Samo v vedno večji temi bo otrok. V šoli s pp bi ga počakali, da gre tako naprej, kot on zmore. Na koncu leta bi najverjetneje nekaj zmogel, v redni oš pa niti tistega ne, ker smo "odbezljali s snovjo naprej".
Seveda je pa odvisno vse od tega, kako velike težave ima otrok. Manjše se da premagat, večjih pač ne.
Zagovarjam pa menenje, da če ne veš, kaj bi bilo bolje, da poskusiš z redno oš, zgubiti nimaš kaj. Premisliš si še vedno lahko. Če bi pa potem moral otrok dneve in dneve, leta in leta non stop samo garat v šoli in doma, brez oddiha, pa meni to ne bi bila cena za narejeno šolo. Bolj važna je otrokova psiha, da se on počuti ok, da bo v življenju srečen. Zavedam pa se, da je meni "lahko" takole govorit, da ko je človek sam na tem, da se čisto drugače počuti in čisto drugačne skrbi ga obhajajo. Kar prav gotovo je skrb in strah za otroka eden najhujših strahov, ki ga človek lahko doživi.
Mamice, pogum. Jaz verjamem v vas. Tako zelo vas je življenje prisililo, da ste močne. Vem da boste svoje otroke naredile srečne, ne glede na vse vaše skrbi. In ne glede na to, kako bo s šolo, se bo dolgoročno še vse rešilo, boste videle, da se bo. Veliko sončka vam želim, pa dobre volje in moči, da pregurate to šolo, pa katerokoli že!
|
|
|
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
V vsem se strinjam z vama. 
