Gina
|
Oh, kako je meni čudno, da ljudje dostikrat narobe razumejo, kar napišem. Vselej se mi zdi, da sem jasna, pa najbrž nisem vedno.
Načeloma sem zelooo proti pretepanju, otrok ne tepem. Se mi pa zdi, da v primeru, ko popolnoma nič drugega ne pomaga, pa ko gre za varnost, da ena čez rit ne bo prinesla nobenih dolgoročnih psihičnih posledic. NI treba mojih besed obračat v kakršnokoli drugo smer!!!
Picola, sama sem bila prepričana, ko sem bila mlajša, da smo večinoma rezultat okolja. Bedarija. Bila sem prepričana, da je moj otrok tako priden zato, ker sem jaz tako uspešen starš. Še večja bedarija. Dobila sem drugega otroka in takrat sem ugotovila, kaj pomenijo geni. Takrat sem ugotovila prvič res zelo intenzivno, da če si še tolk strog, da se te nekdo ne bo nikdar niti bal, niti te upošteval, ker mu pač ni. Eni otroci se rodijo s tako hudo željo po rečeh, ki so v njih. Seveda je potem vprašanje še tega, koliko ego je otrok. Če ni tolk ego, bo še kar vodljiv, ker bo zadevo razumel in te iz moralnega in čustvenega stališča upošteval. Če pa je otrok zelo ego, te pa ne bo upošteval, ga ni denarja ne volje ne ničesar, kar bi ga preamknilo. Tako da.... odgovor na tvoje vprašanje, ali je možno, da si tako zelo strog, da otroka nikdar čez rit....ja, pri večini primerov je prav gotovo možno, pri določenih zelo samovoljnih in egoističnih otrocih, pa se ti bo zgodilo, da bo samega sebe spravil v nevarnost ali pa koga drugega zaradi svojega vedenja. Moj otrok se ne zaveda, kdaj je v nevarnosti. Meni,d a se jaz in cel svet motiva, ko rečeva da je nekaj nevarno. Skoraj prav za vsako stvar je treba prizkusit.
Sama nisem nikjer napisala, da je prav, da otroka kar čez rit, če meče stole po razredu. Sem pa opisala situacijo v smislu, da je to zelo ogrožujoče, pa da je gotovo rezultat tudi (vsekakor pa ne zgolj) napačne vzgoje. Zdi se mi skrajno nesramno pisat neke neresnice. KJe picola sem napisala, da ga je prav vzgajati z eno po riti??? Matr, ženske! berite natančno. KJe?? Pripisujete mi reči, ki jih nikdar niti čutila nisem, še manj zapisala, nesramno mi je to totalno. Še napisala sem, da ja ne bo kdo narobe razumel, da ne govori o eni čez rit. Še dobro, da sem sploh našla, da ne bo potvarjanja zgodovine:
IZVIRNO SPOROČILO: Gina
A veš, mogoče sem res preveč hudih reči videla v življenju in najbrž me asociira vsaka reč na kaj. V tvojem konkretnem primeru se mi je odvrtel film enega fanta, (mama psihologinja), ki je v primeru, ko ni bilo tako, kot si je zamislil, eksplodiral. Doma so ga zaprli v sobo, da se je počasi pomiril. Veliko so se menda pogovarjali, samo on ko ga je prijelo, ga je prijelo. Saj nikdar ni bilo posledic, razen da je ropotal v svoji sobi, dokler ga ni minilo. Starši so zagovarjali, da ne bodo povzdignili glasu, še manj seveda tepli, vendar niso niti uveljavili posledic. Ničesar, razen ohladitve. So rekli, da kazen pri njem ne deluje. (morda zato taka asociacija na tvoj post, vendar oni po moje niti probali niso, glede na videno, kaj je otrok zganjal). V šoli ga je včasih prijelo in metal je stole po učilnici. Kake 3x je metal mize. Morala sem evakuirati cel razred večkrat, da ni koga zadelo, ker ni nehal in ni nehal. Mama je rekla, da moramo razumeti, da rabi skuliranje, vendar v razredu nimaš sobe, kjer bi se ohladil, poleg tega je bil prevelik, da bi ga mi lahko kam odnesli. Ogrožal je ves svet okoli sebe ves čas, dokler je bil na šoli. In nihče ni nič mogel. Bil je zaščiten kot kočevski medved. Enkrat ga je kasneje na nekem taboru ena učiteljica dobesedno ko je metal reči, odnesla fizično, večjega in močnejšega kot ona, ven od ljudi, tolk ji je prekipelo, kaj bo ostalim naredil. Celo ko je vrgel stol iz nadstropja,.....hvala bogu ni nikogar ubil, zato jo je odnesel se mi zdi da samo z opominom. Kaj je iblo kasneje hvala bogu ne vem niti nočem vedeti. Hočem ti povedati, da je reči treba urejati, dokler je otrok majhen, ker kasneje je prepozno. Vzgoja je huda reč, otroci so različni, ne učinkuje vedno tisto, kar pišejo knjige. Pa ne govorim o eni čez rit, niti o prskanju, ampak zgolj o posledicah, ceni, ki mora biti učinkovita. Najti jo moraš pa sam, ker ni univerzalna za vse.
Kdo govori o tem, da se vsak dan srečujem z otroki, katerim pomaga samo ena čez rit???Citiraj me! Ker to je pa potvarjanje mojega pisanja. Večno trobim,d a gre za ukrepanje v izjemnih primerih, ko nič, ampak nič drugega ne zaleže. Pa vsakič spet in spet in spet isto napišem, pa se najde kakšna cvetka marjetka. Prosim te, pojdi brat še enkrat. Saj je v slovenščini napisano. Aja, da pa ti bo jasno, pa obstaja v Slo. veliiiiko nevzgojenih, nevljudnih otrok, kjer se ves svet vrti zgolj okoli njih in nimajo nobenega občutka do kogarkoli, razen do sebe, pa še starši z njimi vred.... Takih je pa mnogo. Vsak dan jih srečujem. Samo to ne pomeni, da jaz menim, da jih je za pretepat. Jaz ne delujem na ta sistem, sem že napisala. Da ne bo spet branja s potvarjanjem mojih misli.
Citiral ti bom še en moj sestavek, ker se mi ne ljubi pisat še enkrat. Nasilje ima samo eno obliko. Reče se ji nasilje. Lahko je majčkeno bolj ali manj hudo, vendar je vedno nasilje. IN vsi mi smo nasilni. Ti, jaz, mi vsi. Izvoli:
IZVIRNO SPOROČILO: Gina
... jaz se ne strinjam z "vsakodnevno eno po riti" ali po roki, ker to kaže le na nemoč staršev, organizirati reči tako, da bi šlo na drug način vse tako, kot bi bilo ok za otroka. V primeru, ko otroka kaznuješ zato, ker je polil po nesreči, pa je to res butasto, saj je to storil po nesreči, ni bilo nalašč. Za moje pojme je to oblika reševanja reči samo takrat, ko gre za varnost otroka, če vse ostalo prej ni delovalo.
Meni se zdi, da se vse situacije dajo rešit, kadar gre za to, da otrok hoče razumeti in hoče sodelovati. IN seveda je daleč najbolj primerno delati v tem stilu - razlage, ali pa vzroka posledice (če polije, mora pobrisat, če se igra za mizo, gredo igrače proč, ...) Problematične so izključno situacije, kjer otrok dobro razume, da je nekaj zanič, nevarno ali zelo nevarno, samo ga to nič ne briga, mora delat po svoje, ker mu tako paše. V take situacije ne pade vsak otrok. Nekaj procentov otrok pa je zelo pametnih, pa še ego. Saj to sem že dostikrat napisala in naredijo nekaj preko tebe in preko varnosti. Npr. povedal si mu stokrat, da ne sme teči na cesto, pa si mu razložil, pa si ga odnesel nazaj, pa mu spet razložil, pa ga prosil, pa odločno rekel, pa se ti še kar in še kar smeji in vsakič, ko prideta na pločnik, ga cesta mika, trga se ti iz rok, vsake četrtič se ti res iztrga iz roke in skoči na cesto..... se pravi otrok te je dobro razumel, pa vendar se ne strinja s tabo, da je cesta nevarna. En dan skoči direkt pod avto....gume cvilijo....v grozi skočiš za njim, ga zagrabiš, potegneš nazaj.....in mu spet poveš svoje, ..... čez tri dni se zgodba ponovi.... nisi ga mogla pustit doma, moraš nekam, ne moreš z avtom, morata peš....skoči,.. gume cvilijo, groza in strah v tvojih očeh....A mu boš dala eno čez rit al ne? Če bi ti prakticirala vsak dan eno čez rit, itak tudi ne bi nič pomagalo. Če pa to narediš v skrajnih situacijah, potem pa se mi zdi to edina preostala možnost sploh. V tem primeru mu moraš pokazati premoč, da si močnejši. V resnici mu vedno kažeš, da si močnejši, samo da mu ne kažeš skoraj nikdar s fizično silo, ampak vedno pa z neko obliko. Če mu vzameš kakav, ker je polival, mu pokažeš premoč, če mu rečeš, da mora pobrisat za sabo, se ti bo zgodilo, da pol otrok ne bo hotelo tega narediti (ker se pač ne strinjajo s tabo, da bi pobrisali, se jim ne ljubi, ali pa se te ne bojijo, ko rečeš - le redki v resnici naredijo zato, ker je tako prav, da narediš, iz notranjega nagiba - če resno pomisliš tudi odrasli pobrišemo za sabo samo zato, ker nam je zoprno gledat svinjarijo na tleh, zaradi nadmoči razlitega na tleh, ali mizi, ki nas tako živcira), šele ko boš vstal in ga za roko peljal do brisače, bodo to storili, torej se te v vsakem primeru bojijo, oz posledic, kažeš, da si močnejši, če rečeš otroku, da ne sme gledat tv-ja in ga ugasneš, si ga ne upa nazaj prižgat, ker ve, da si močnejši ali da imaš nadvlado nad njim, ve da je od tebe odvisen, zato je ne gre prižgat...nekateri pa jo vendarle gredo in iščejo, kje bodo močnejši, kje te bodo našli na levi nogi... takrat moraš pokazati svojo večjo moč, a ne, da te sploh uboga. Kako to narediš, je odvisno od posameznika. Lahko uvedeš posledice, lahko ga odpelješ v sobo, lahko se zadereš, lahko kaj vem kaj, v vsakem primeru uveljavljaš pravico močnejšega, če želiš, da se otrok vede po tvoje. In nikdar skoraj se otrok in starš v vsem ne strinjata, redki so tisti otroci, ki bi nekaj delali iz notranjega nagiba. Te reči o notranjih nagibih se mi zdijo v knjigah -pri malih otrocih za lase privlečene. uboga, ker te ima rad, ker ti želi ustreči - ker se boji, da bodo sicer tvoje usluge izginile, da ne bo tako zelo ljubljen ali ker se te boji. V vsakem primeru so vzroki za uboganje nič kaj romantični. Daj dam. Tako kot je partnerski odnos daj dam, je na žalost tudi starševsko otroški odnos daj dam. Ti se vedeš tako kot pričakujem, jaz ti dam vse sorte.... Če se ne vedeš, če ukineš dolžnosti, ti ukinem pravice. Res je, da otrok določene reči, če mu jih velikokrat poveš zakaj tako ravnati, ponotranji. Dolgoročno se mu zdijo pravilne, ker ugotovi zakaj se tako vedemo, ap se začne z nami strinjati, ap sodelovati. To je tisto, kar želimo dolgoročno doseči in zato je seveda daleč najbolj pametno veliko z otrokom se pogovarjat na vse teme. Zato da razume. Samo saj pravim, problem je, če čisto dobro razume, pa se ne strinja z nami in noče narediti.... samo tam je res problem.
Ostali smo pri nasilju. Vsi smo nasilni, na nek način. Samo kakšen od načinov se nam zdi sprejemljiv, drugi pa ne. Vsi uveljavljamo nadmoč. V vsakem primeru, smao da en otrok rabi pikico tega, drugi pa ogromno, za to da enako reagirata nazaj, npr. pobrišeta mizo, ki sta jo polila. Se pa strinjam, da to lahko storimo tako, da se otrok ne počuti slabega. Moramo tako storiti. Otrok se ne bi smel počutiti slabega. Nikdar ga ne bi smeli zasmehovati, poniževati, ignorirati, pretepati.... na ta način dokazovati svojo premoč. Ker te reči imajo na otroku dolgoročne psihične posledice. Tega pa ne smemo dopustiti. Tako da sama menim, da se je vedno pri vseh rečeh za vprašat, ali otroku povzročajo dolgotrajne psihične posledice, ali ne. In v skladu s tem delat. Če jih povzročajo, jih ne smemo uporabljat. Je pa res, da če bomo otroka morda 1x ignorirali, 1x čez rit, 1x ne vem kaj... najbrž od tega ne bo imel posledic. Vsaka reč, ki pa je zanič za psiho, pa jo prakticiramo konstantno, pa lahko dolgoročno pomeni eno veliko posledico.
Kratkoročne strese povzroča praktično vsaka zahteva, ki jo pred otroka postavimo, saj je vendar logično, da če mora vstati, pa iti po krpo, pa pobrisati, namesto da bi naprej gledal tv, to ni nekaj luštnega. Na take strese pa je prav, da se privadi in jih zna premagovat v življenju.
Še to, nekomu je hujša ignoranca, nekomu je hujša ena čez rit, nekomu je hujše dretje.... odvisno od posameznika....vendar nikdar ne moreš vedeti, kako hudo je otroku tisto nasilje, ki ga izvajaš sam nad njim. Name nikdar niso dvignili roke, vendar edina stvar, ki je nikdar nisem očetu odpustila je bila, da me je večno ignoriral. IN danes ljudi, ki me ignorirajo, skenslam iz svojega lajfa. Čist vse. POstanejo mi nespoštovanja vredni slabiči. Če bi me tepli, bi pa morda tiste zradirala...kaj pa veš. Vse pa je nasilje. Iste vrste.
< Sporočilo je popravil Gina -- 18.3.2008 22:54:05 >
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Najprej si vzemi čas in dela preberi potem pa komentiraj... 
, žal. 
) razlage. 
Res pa je, da naš smrkolin niti slučajno ni mušja kategorija, kar se vzgoje tiče
Zdaj se pa mlajši kandidat za napenjanje živcev oglaša in ga grem utišat - dobesedno
