ronja
|
Tudi pri nas se pogajamo , meni ne bi bilo všeč, če bi morala vztrajat pri ne za vsako ceno, ker vsaka stvar tega ni vredna. Kadar rečem najprej ne, pa vidim, da ji to veilko pomeni ali da ima slab dan ali se mi enostavno ne da kregat, jo včasih vprašam: "a so to res tako zelo želiš?" In navadno je potem en tak simpatičen prijazen "jaaaaa!", da ni problem rečt:"no, ok, pa naj bo tokrat po tvoje, če si res tako zelo želiš". Ali pa če sama argumentira (to zna Ronja, pa z njo se itak da že vse zmenit, Lejla pa še ne zna toliko govorit, pa še ravno v obdobju trme je - ni sicer tako hudo, ima pa svoje izpade od časa do časa).
Če mi pa takoj začneta težit, pa tudi jaz ne popustim. Takoj povem, da če bo teženje, ne bo nič in sta navadno obe takoj pridni:). Ali pa če prej dam to možnost, pa je ne izkoristita, potem si pa premislita, takrat tudi ne popuščam: recimo danes sem Lejli ene 10x rekla, da naj si sleče pižamo, da se preobleče za v vrtec. Se ji ni pa ni dalo, sem ji razložila, da zdaj se lahko sama preobleče, potem bomo morali pa it in ne bo časa za to in jo bom jaz. Ni hotela, potem ko pa smo morali že skoraj it, bi pa ona vse sama. Sem ji povedala, da zdaj pa ni časa zato, ker se nam že mudi, lahko pa jo obe skup oblačiva in je bil jok in stok. No, ko je bila pa oblečena, pa vsa srečna, ko da ni nikoli bilo nič narobe in si z veseljem oblači jopo, bundico,... (malo ji še pomagam, seveda). Pač preizkuša meje, nimaš kaj naredit, razen da poskrbiš, da si naspan, ker ima takrat človek boljše živce . Sem vsakič paf, ker Ronja ni bila taka, da bi imela izpad, potem pa čez par sekund vsa vesela - ona se je rabila vedno pocartat, pa pobotat. Ta pa ko da nikad ništa nije bilo. Ja, ok, meni je prav, hehe.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
. 
