Ime je ena prvih in najpomembnejših odločitev, ki jo starši sprejmejo za svojega otroka. Z njim bo živel vse življenje, vplivalo bo na njegovo identiteto, osebno zgodbo in doživljanje sebe. Zato je razumljivo, da se pri izbiri hitro pojavijo različna mnenja.

Razlogi za nesoglasja so lahko zelo različni. Nekateri starši imajo radi klasična imena, drugi prisegajo na sodobna. Nekateri želijo ime, ki nosi družinsko tradicijo, drugi se bojijo, da bi bilo takšno ime preveč starinsko. Velikokrat pa ima vsak starš že od mladosti "svoje ime", ki si ga je predstavljal za prihodnjega otroka.

Ko se te želje srečajo v realni življenjski situaciji, se hitro pokaže, da izbira imena ni le tehnična odločitev, temveč čustven proces.

Najpogostejši vzroki za nesoglasja

Različni slogi

Eden od staršev si želi preprosto, kratko ime, drugi pa dolgo in tradicionalno. Zvočno ali slogovno prepad med njima je lahko precejšen, kar oteži dogovor.

Družinska pričakovanja

Starši se pogosto znajdejo pod pritiskom tradicije. Nekateri sorodniki želijo, da se ime prenaša dalje, drugi pa menijo, da bi morali izbrati ime, ki je "moderno in sveže". Včasih se starša znajdeta med dvema svetovoma.

Negativne asociacije

Ime, ki je enemu prijetno, lahko drugemu budi neprijetne spomine ali osebne asociacije, ki jih ne želi povezovati z otrokom.

Strah pred trendi

Nekateri starši se izogibajo preveč modnim imenom, ker menijo, da bodo čez deset let iz mode. Drugi pa si ravno želijo nekaj sodobnega, kar trenutno slišimo na igriščih in v vrtcih.

Kako najti skupno ime, ko se ne strinjata?

1. Pogovor o razlogih, ne le o imenih

Največkrat nesoglasja niso v samem imenu, temveč v razlogih za izbiro.

Zakaj je določenemu staršu ime pomembno?

Ali je povezano z osebo, spominom, vrednoto?

Ko oba razložita svoje razloge, se razumevanje hitro poglobi.

2. Seznam imen, ki sta jima pogodu

Dober pristop je, da vsak od staršev samostojno pripravi seznam petih ali desetih imen, ki bi mu bila sprejemljiva. Nato sezname primerjate in poiščete imena, ki so na obeh listih ali se slogovno ujemajo.

To je pogosto prva točka, kjer se odpre prostor za kompromis.

3. Preizkus imena v različnih situacijah

Veliko staršev se odloči šele takrat, ko si ime predstavljajo v vsakodnevnih okoliščinah:

Kako zveni, ko otroka pokličeš na igrišču?

Kako deluje ob priimku?

Bi ime ustrezalo odrasli osebi?

Ko si starši ime "predstavijo v praksi", se pogosto razkrije, katera imena so najbolj primerna.

4. Poiščite skupni slog

Če sta imeni, ki ju predlagata, slogovno zelo različni, je včasih lažje najti skupen slog kot pa eno konkretno ime.

Na primer: oba se strinjata, da želita ime, ki je kratko in moderno.

Ko določita slog, je iskanje mnogo lažje.

5. Upoštevajte, da ima vsak starš pravico do občutka

Ime otroka ni le lep zvok. Je osebna povezava.

Zato je pomembno, da pri končni odločitvi oba čutita, da je ime pravilno.

Če eden od staršev občuti močan odpor do določenega imena, je dobro poiskati alternativo.

Kaj pa, če res ne gre?

Včasih se zgodi, da starša res ne najdeta skupnega imena. V takih primerih lahko pomaga:

- pogovor z nevtralno osebo (npr. babico, prijateljem ali celo strokovnjakom),

- odmik za nekaj dni, da se čustva umirijo,

- razmislek o srednjem imenu, s katerim lahko starša združita tradicijo in modernost,

- dogovor, da pri drugem otroku imeni izbereta drugače (npr. prvič izbere eden, drugič drugi).

Gre za dogovor, ki zahteva razumevanje, potrpežljivost in spoštovanje.

Ime je prvi dar staršev

Izbira imena je eden prvih darov, ki ga starša podarita svojemu otroku. Zato je pomembno, da se ob imenu dobro počutita oba. Ime naj bo rezultat skupne odločitve, ki temelji na dialogu, razumu in občutku.

Na koncu ni najpomembnejše, katera črka je na začetku imena. Najpomembnejše je, da ime nosi zgodbo, v kateri sta se starša prepoznala skupaj.