Moj sin je danes star tri leta in sinoči sem šla spat in prosila vesolje.

Ne še.

Nisem pripravljena iti naprej. Želim biti še en dan s svojim dvoletnikom, ki ga lahko včasih prepričam, da je še dojenček in ni velik otrok.

Ne še.

Ali ga lahko obdržim malo dlje, takega kot je trenutno? Z majhnimi rokami, ki so še vedno podobne krofkom, preden zrastejo v dolge, tanke prste velikega otroka, ki bo kopal po pesku in razstavljal ure, da bo razumel, kako delujejo?

Ne še.

PREBERITE TUDI: FOTO: To je bistvo družine!

Ali lahko zadržim njegovo sladko nedolžnost, kako še vedno začudeno reagira na moje neumne obraze in neumen ples, medtem ko si izmišljujeva pesmi z nesmiselnimi besedami, ki ničesar ne pomenijo?

Ne še.

Ali lahko obdrživa svoj svet v naši hiši? Kjer lahko najdemo vse na enem mestu, vse pod eno streho?

Ne še.

Ali lahko zamrznemo čas samo še en dan? Da ustavim uro, ko se kopa in se smeji ladjici, ki se potopi in švigne iz vode?

Ne še.

PREBERITE TUDI: Ne ostajam doma z otroki, da bi bila čistilka

Vem, da je nemogoče stvari obdržati takšne, kot so, in tega nočem. Zato ker z vsako spremembo tudi jaz rastem. Ob svojem sinu se spreminjam, ko mi pokaže drugačen pogled in me opomni, kaj je to življenje. Raste. In se uči. In spreminja. Nabira izkušnje.

In nočem ničesar spremeniti. Nočem, da se veselje ali ljubezen ustavi ali čaka v mojem nemogočem poskusu, da bi stvari ostale takšne, kot so. Ker se vsak dan spreminjajo vsak v nekaj novega, ki nam bo prineslo veselje, strahospoštovanje in čudeže.

Zato se bom še naprej veselila vsake prelomnice - ko se bo naučil zavezati čevlje, ko bo obvladal pripravljanje zajtrka, ko bo začel spati, namesto da bi se zbudil, in me prosil, naj se igram z njim.

Ponosna sem na človeka, ki bo postal. Ali sem se pripravljena soočiti s tremi leti in z vsem, kar pomenijo?

Ne še. Ampak se moramo in se bomo. Skupaj.

 

PREBERITE TUDI: 10 stvari, ki jih otroci potrebujejo in 10, ki jih ne

 

VIR: Mother.ly