 |
RE: ne dvomim v učitelje, ampak
20.12.2008 19:29:42
|
|
|
|
Gina
|
Uwaga, zdaj si izpostavila več reči:
- Kaj ljudje menijo o meni ali mojem otroku je popolnoma brez pomena niti nima nobenega vpliva name ali nanje, če jaz tega ne dopustim. Ljudje, ki si na podlagi tega kakšno ima kdo oceno ustvarjajo mnenje o ljudeh, pač veliko zamujajo in imajo problem (oni, ne jaz) in od tega ne more biti odvisna moja sreča niti sreča mojih otrok. Takih ljudi, ki me zato ne bi marali res ne rabim ob sebi za svojo srečo, torej me res niti malo ne iritirajo - tukaj sme imela mnogo sreče, da so me tako vzgajali že od malega, sem pa živ dokaz za to, da je pomembnost mnenja drugih ljudi odvisna samo od našega dojemanja le-tega, ne pa od dejanskega mnenja.
- Ocene vplivajo na to, kam se boš lahko vpisal naprej. To je res. Zato pravim svojim otrokom, da bodo morali narediti en velik kompromis in včasih ugrizniti v kakšno stvar, ki jo delajo brez smisla, veze in razloga, samo kot zapravljanje časa, zgolj zaradi ocene kot take, da je to cena za to, da bodo kasneje v življenju lahko delali tisto, kar jih veseli. Iz tega razloga je zelo pomembno,da otrok precej zgodaj ve, kaj bi rad postal, da se ne sekira preveč zaradi ocen, če ne namerava iti v kakšno elitno šolo, ker na večino drugih bo prišel tudi če ne bo imel samih petic - posledično bo v življenju enako mnogo znal, kot na eni drugi šoli, kjer bo svoje življenje posvetil za 4 leta samo šoli - večino znanja ne pridobimo v šoli ta hip, saj to je zaradi sistema samega precej jasno povprečnemu človeku, kajne? Če pa is res želi iti kaj vem kam, recimo na bežigrajsko in naprej na medicino, se naj pa malo bolj učijo par let tudi oslarije za tiste tri dni, kolikor jih bodo rabili (btw. res ne vem, zakaj moraš biti za medicino s samimi petkami, saj le te ne prinesejo že apriori dobrih zdravnikov, zapira pa tak način vstop v šolo res sposobnim, ki pa nimajo tako hudega zicledra za brezvezno pomnenje reči, ki jih ne bodo nikdar potrebovali - naj sprejmejo na šole ljudi, pa naj jih kasneje "pšomečejo", ampak samo če nimajo smisla za poklic, pa znanje povezano s poklicem in uporabo reči v praksi, ne pa pometat za brezveznarije)
- učitelji v bistvu vedo, da vplivajo na otroka, vendar večina učiteljev meni, da delajo dobro, sploh ker se vsi res trudijo, no vsaj večina od njih. Ni problem v tem,da se učitelji ne bi zavzemali za reči, živeli aktivno za svoj poklic, problem je drugje. V zaznavanju stvarnosti. A veš, nekateri učitelji v resnici mislijo, da se je treba vsak dan učiti in piflati, pa da je ves balast smiseln. Mislijo da ti balast da znanje . Res to mislijo. Nekateri mislijo, da več kot ponudiš otroku, več bo znal. Halo? POtem pa so učni načrti kakršni so, Pa mislijo, da če boš z njimi delal osnovne reči dlje časa, da jih bodo vsi znali in razumeli, da jim ne boš dal možnosti, da bi vedeli še več in več in več, ali pa vsaj da bistrim ne boš dal možnosti da bi vedeli in znali več in več in več....ne vidijo, da če stvar samo omeniš, ne razložiš v nulo in utrdiš, da je brez smisla. Nekateri res mislijo tudi to,,d a so "delavne navade"- beri učenje podrobnosti ure in ure smselne, da potem otrok dolgoročno zna - halo- razumet je treba ponotranjih stvar, v tem je bistvo. Nekateri res mislijo, da je ok, če zahtevajo do najmanjših podrobnosti da otrok vse ve in zna in to detajlnost nagrajujejo, saj so razlike v znanju med otroki včasih med 3 in 5 relativno minimalne in morajo nekako najti razlike, večina nima pojma kako ugotoviti ali otrok snov res razume ali jo je le pomnil za 3 dni, večina ne ve kako ugotoviti ali je znanje trajno pridobil ali je to hitro memoriranje ki bo izpuhtelo. To je res težko ugotoviti, sploh ob količini snovi in množici otrok v razredu, ter ob množici otrok, ki jih posamezen učitelj uči. Potem nekateri učitelji menijo, da ni važno, če otrok nekaj zna ker razume ker je poslušal in ker je pameten, menijo da je več vredno, če en otrok ki ne razume hitro, vloži veliko truda in recimo lepo napiše snov v zvezek, pa dajo bistremu otroku dvojko, ker ni lepo pisal, drugega pa nagradijo za vloženo delo. Ali pa menijo, da je treba nagraditi starše, ker otroka spodbujajo, pa dajo otroku oceno za referat, ki ga je starš napisal, sej je več vreden vložen trudi in skrb za otroka, kot znanje, ki ga je en drug odnesel, ki je sam delal referat, pa ni tako zelo popoln - ampak ker ni tako zelo popoln referat, bo samo za trojko. Ampak učitelji tega ne delajo, ker bi bili hudobni, ampak zato, ker menijo,da je tako edino pravilno in ok.
In če boš zdaj vprašala 1000 ljudi, kaj menijo o tem, ti jih bo pol odgovorilo tako, pol pa drugače. Te reči in vzroke ter posledice dejanj učiteljev ti lahko naštevam zdaj še precej časa, ker jih z zgoraj naštetim še ne zmanjka. Hotela sem ti le povedati, da do razlik med učitelji prihaja zaradi njihovih najglobjih prepričanj in vrednot, ki pa so tako kot pri drugih ljudeh, zelo različna od človeka do človeka. Otroci pa morajo krmiliti, slalomirati med vsem tem kakor vedo in znajo. In dokler se ne bodo spremenile najglobje vrednote in prepričanja družbe kot celote, (ki ta hip za moje osebne pojme izvirajo iz globokega poznega kapitalizma in temu primerne miselnosti) toliko časa bomo imeli precej neproduktiven šolski sistem (ob, priznajmo si, precej neproduktivni vzgoji otrok). Žal.
< Sporočilo je popravil Gina -- 20.12.2008 19:31:49 >
|
|
|
|
Natisni
in takšni naj bi bili vsi učitelji, ali pa naj bodo raje policaji!
