Nazadnje, ko je bil sin bolan, sva ga ponoči peljala v dežurno, ker ga je tresla mrzlica, vročina mu ni nikakor padla...
PA prideva tja, se dohtar čist "zameden" primaja(očitno je spal), se vsede na stol in od daleč gleda sina. Pa pravi, da je pač v tem času veliko viroz in da naj gremo nasl. dan k pediatru halooo. Kot da bi iz vesejla vozila otroka ponoči nakoli Tud dotaknu se ga ni, kaj šele da bi poslušal pljuča ali srce.
To sva tudi nasl.dn povedala pediatru na kar je odgovoril, da je on pač nevrokirurg in da je to isto, kot da bi on (pediater) v glave gledal Kaj hudiča pol počne nevrokirurg na dežurni, če ne zna pljuč poslušat.