polho3006
|
IZVIRNO SPOROČILO: Ankica. Starši pa smo razpeti v več aktivnosti naenkrat. prideš skurjen domov iz službe, najraje bi se ulegel za pol urice, a imaš še za pospravit celo stanovanje, skuhat kosilo, oprat posodo, perilo, čaka te likanje in seveda malček, ki bi rad starša samo zase, a iz izkušenj ve, da mami in ati, četudi ga imata najraje na svetu, ne bosta z njim ves čas 100%. Poleg tega skupen čas ne zajema samo igro, temveč tudi nego, kopanje, preoblačenje, česanje, striženje nohtkov... stvari, ki otrokom načeloma niso najbolj všeč, z njihovega vidika so dolgočasne in nepotrebne. In potem pride do konflikta interesov in stresa tako pri otrocih kot pri starših in je vpitje, skakanje ipd. tukaj. Ja možno je tudi to. Sem pa enkrat slišala eno razlago, da tam kjer se otrok počuti najbolj varnega, razumljenega... da ven iz sebe vse kar ga muči teži.... Saj smo v bistvu odrasli enaki. Ko gremo iz službe utrujeni, poln kufer je vsega in srečamo soseda, znanko... in vpraša kako si in odgovor je...da o.k., vredu... Ko pa pridemo domov pa povemo partnerju, da pa le nismo tako super ko je bilo prej slišati pri sosedi, znanki... Ker vsakemu pa tudi ne potožimo vsega kar nas teži. Tako si jaz predstavljam mojega malčka, ko mi tečnari. Da si pri meni sprošča napetost, ker ve da je pri meni varen in da lahko to počne brez slabih posledic.
|