/11 /11

Zdaj je že tretje leto, odkar oče ne živi pri nas. Niti poslovil se ni, samo odšel je. Nihče ne ve, kje je, večina pa mi na žalost pravi, da je zdaj na boljšem. Malo me žalosti, ker zakaj mi ni nihče povedal, da je pokopališče na Pavlovcu postalo boljše mesto za življenje?

Že tretje leto je, odkar oče ne živi z nami, in že tretje leto imam občutek, da sva ravno včeraj s sestro sedeli ob očetovi krsti v kapeli, medtem ko so nama ljudje, ki jih nisva poznali, izrekali sožalje. Kaj pomeni "sprejmite moje sožalje"? Nisva si želeli njihovega sožalja.

Tretje leto torej teče, odkar je oče odšel, in to na isti dan, ko je dobil prvo hčerko. Kakšno obnašanje je to z njegove strani? Izmed vseh dni v letu zate izbere tistega. Kdo še umre na rojstni dan?

PREBERITE TUDI: Kaj je ljubezen...z otroške perspektive

Nisem jezna, ker je odšel, jezna sem, da mi ni povedal, kam točno je šel. Če je slabše, ali tam poskrbijo zanj? Ali obstajajo angeli? Ali se pravilno prehranjuje? Jemlje zdravila redno in pravočasno? Mama je vse lepo razporedila v tisto škatlico po urah in odmerkih. Kaj počne v prostem času? Oče je res dober v križankah, škoda bi bilo, če ne bi bilo enigmatike gor.

Če pa je spodaj, vem, da ga zebe. Vedno ga je zeblo, potem pa so očeta v mrtvašnici še bolj zmrznili. Kakšno obnašanje je to?! Človek nosi spodnjo majico tudi poleti, ti pa ga misliš zmrzniti. In potem še zadnjič poljubim očeta in edina toplina, ki jo čutim, so moje solze. Takšne nesramnosti res ne razumem. Nima smisla.

PREBERITE TUDI: Otroke prezgodaj ločimo od mam

Res nima smisla.

In dejstvo, da ne veš, kam se preselijo očetje, ko jih ni več.

In da veš, da ne boš izvedel, dokler dihaš zrak te stvari, ki se ji reče življenje

In to, da po treh letih ugotoviš, da bolečina nikoli ne mine, samo navadiš se je. In dejstvo, da obstaja soglasje o tem, kako dolgo lahko žalujete za izgubo ljubljene osebe.

In to, da te prav nič ne tolaži spoznanje, da je smrt naravna stvar.

Ker je tudi vulkan naraven, pa kaj.

In res nima smisla, da se zdrzneš vsakič, ko rečeš "grem k očetu", saj tisto pokopališče v Pavlovcu res ni boljše mesto. Edina stvar, ki ima smisel, so tisti dnevi v letu, ko se spomniš, da ljudje, ki umrejo, nikoli zares ne odidejo.

Za vedno se preselijo v srca tistih, ki so jih imeli radi v času njihovega življenja.

Avtor: Lolamagazin.com / Ringeraja.rs