picola1
|
IZVIRNO SPOROČILO: ronja V tem primeru bi se jaz kot starš resno vprašala, kje sem falila... Misliš, da se nista? Ampak tudi če narediš napako, ni nujno, da je nočeš kasneje popravit... In tudi, če zveš, kje si falil, to ne pomeni, da je pa zadeva zaključena - valjda želiš pomagat svojemu otroku ne glede na to, kaj je bilo... Vsaj po moje... In dvomim, da dobremu staršu lahko enostavno dol pade in reče za svojega otroka: naj dela kar če, že ve, kaj počne, če vidi, da ta otrok pri tem ni srečen. Če je, potem se večina razmišljujočih po moje ne sekira, če si pa škodi, recimo je bolan, pa se noče zdravit pri odvisnikih ali kaj podobnega, pa mislim, da ni dobrega starša, ki bo dvignil roke, pa rekel, naj dela, kar če, pa naj se fiksa, če mu paše... Ni pa fiks tako strašno drugačen od drugih "fiksov"... Sicer mislim, da nista toliko falila (malo pa itak vsi ), sestra ima pač drugačen način življenja, saj ni treba, da živimo vsi enako. Meni je vse ok, če jo vidim srečno, pa ne glede na to, kje, s kom in kako živi. Ampak takrat ni bila videt niti pod razno srečna. In lahko ti nekdo reče, da noče pomoči, vendar se obnaša čisto drugače - imaš tudi neverbalno komunikacijo, ki včasih kliče po tem... Ampak mislim, da je ona to rabila in je zdaj bolj srečna, ker lahko živi tako, kot si je vedno želela. Ma, ja...sem že kmalu po tistem, ko sem poslala ta post, ugotovila, da sem bila malo prehitra in netaktna v svoji izjavi..Se ti opravičujem... Še vedno pa imam glede določenih stvari v zvezi s pomaganjem v nedogled podobno mnenje kot prej...za to pa se ti ne opravičujem...
|