Minilo ježe 6 dolgih dni, menstruacije pa še kar ni, vendar na žalost je tudi tista hudobna paličica brez barve, eni črtici se ne priduži druga. Vsak dan se mi zdi, da bo menstruacija ravnokar pritekla, pa je ni od nikoder, ne vem ali me naj to navdaja z upanjem, ali pa naj se prepričam, da glede na to, da so do včeraj testi kazali negativno pač nisem noseča in je stresni december pripomogel k izostanku menstruacije. Bila sem čisto na tleh, nisem mogla odklopiti in odmisliti, skoraj sem povzročila prometno nesrečo, ker nisem bila skoncentrirana, pa sem si rekla, da se moram spraviti k sebi, tako sem šla včeraj migat in sem izmigala stisko iz glave,danes sem dobro, zjutraj nisem niti testa naredila, konec koncev zakaj bi ga, če sem ga včeraj in ni bilo ne duha ne sluha o črtici. Zelo si jo želim, vendar si želim živeti življenje in ne čakati na mestu. Ne morem obstati v trenutku samo zato, ker si želim dojenčka, okoli mene so ljudje s katerimi mi je lepo, okoli mene je narava, so stvari, ki me navdihujejo...temu se bom posvetila, pa naj se zgodi kar se mora. Menstruacija bo prišla če bo, če je nebo, pa se bodo morda čez par dni na testu narisali ti čudežni črtici, ki jih tako pričakujem....jaz bom pa uživala svežino novega leta. Morda je to zame nov začetek...

Pa je spet mesec naokoli in spet je prišla gospodična. Z njo tudi neprijetna bolečina v jajčnikih, križu, mravljinci po telesu in rahlo povišana temperatura. Naj že gre na dopust. Ampak ta mesec sem pa trdno odločena, da bomo pridelali II, ki nam jih bo prinesel dobri mož Miklavž. PIKA. :) V meni se je tokrat prebudila neka nova energija in čutim, da mi bo pomagala to novih zmag. Tokrat grem s pokončno glavo, ponosno in energično v nov krog. Na cilju pričakujem DVE črtici na palčki.

Pa je mesec naokoli in gospodična lična je prikorakala po rdeči preprogi v vsem svojem sijaju. Ta mesec sem odklopila, nisem se ubadala z ovulacijo in zjutraj nisem kot stara oma pojedla sto različnih tablet in spila vseh zvarkov za katere sem prebrala da pomagajo, pa ravno tako ni bilo učina, se mi zdi, da je bilo še slabše. Tako da sem ta mesec nazaj na zvarkih, le bolj omejeno in ko se gospodična poslovi gremo v akcijo. Če ta mesec uspe ali če ne uspe ni tako pomembno, pomembno je, da še vedno verjamem da bo uspelo in se še vedno borim. Vsak mesec sem si rekla, sedaj pa bo, ta mesec bom pa zgledala dve, ne bo več samevala tista ena,toda ta mesec tega ne bom storila...BO, ampak ko bo pravi čas za to, življenje ima zgleda svoje razloge, da nas vozi po teh poteh. Moja je krasna, imam lumpa, ki me vsak dan razveseli in imam moškega, ki se trudi, da bi me osrečil, do popolnosti manjka samo še en sonček ki bo zrasel pod mojim srčkom.

Kdo si je izmislil te grde palčke, ki rišejo črtice in kvarijo dneve? Sicer je še dva dni do moje menstruacije, prsi me še kar bolijo in tudi slabost se pojavljalja, ampak sem mislila, da bo palčka narisala 2 črtici že danes. Imela sem tak občutek, prijeten občutek, da v meni raste novo bitje. Pa je bil testek bel kot sneg, nič, nada, njente. Tokrat me je vrglo iz oblakov iz solze so tekle kot dež. Odločena, da bo naslednji mesec uspelo, grem z dvignjeno glavo naprej...z grenkim priokusom.

"J" je naša mala pikica. Že dobre pol leta se trudiva, da na testku zagledava tisti dve magični črtici, pa sva vsak mesec znova razočarana, ker se je druga črtica zgleda odločila, da je ne bo na spregled. Zato sem šla v akcijo, nabavila maco in ovulacijske teste in ta mesec imam dober občutek. Tudi znaki so se že pojavili, namišljeni ali ne, bomo zvedeli čez dober teden :) upanje ostanja, pričakovanje je vedno večje.