Pa je mesec naokoli in gospodična lična je prikorakala po rdeči preprogi v vsem svojem sijaju. Ta mesec sem odklopila, nisem se ubadala z ovulacijo in zjutraj nisem kot stara oma pojedla sto različnih tablet in spila vseh zvarkov za katere sem prebrala da pomagajo, pa ravno tako ni bilo učina, se mi zdi, da je bilo še slabše. Tako da sem ta mesec nazaj na zvarkih, le bolj omejeno in ko se gospodična poslovi gremo v akcijo. Če ta mesec uspe ali če ne uspe ni tako pomembno, pomembno je, da še vedno verjamem da bo uspelo in se še vedno borim. Vsak mesec sem si rekla, sedaj pa bo, ta mesec bom pa zgledala dve, ne bo več samevala tista ena,toda ta mesec tega ne bom storila...BO, ampak ko bo pravi čas za to, življenje ima zgleda svoje razloge, da nas vozi po teh poteh. Moja je krasna, imam lumpa, ki me vsak dan razveseli in imam moškega, ki se trudi, da bi me osrečil, do popolnosti manjka samo še en sonček ki bo zrasel pod mojim srčkom.

 http://youtu.be/jhUfVcLLvjo