/11 /11

2. februarja 2010 je na UKC Ljubljana potekala predstavitev izsledkov raziskave »Poznavanje okužb otrok in možnosti zaščite,« ki je bila opravljena za spletni portal Ringaraja.net. Izsledke raziskave, ki med drugim razkrivajo, da starši najslabše poznajo pnevmokokne okužbe, sta predstavili pediatrinja Vesna Plevnik Vodušek, dr. med. in specialistka epidemiologije dr. Alenka Trop Skaza, dr. med. iz Zavoda za Zdravstveno varstvo Celje.

Raziskavo je konec leta 2009 na vzorcu 200 staršev, ki imajo vsaj enega otroka mlajšega od dveh let, za spletni portal Ringaraja.net opravil Valicon. Izsledki raziskave se nanašajo na poznavanje otroških okužb, še posebej pnevmokoknih in rotavirusnih, ki se pri otrocih pogosteje pojavljajo v hladnejšem letnem obdobju, še posebej v starostnem obdobju do dveh let, poznavanje preventivne zaščite in iskanje informacij v zvezi z okužbami. Predstavnica spletnega portala Ringaraja.net Petra Bališ je ob tej priložnosti razložila razloge za izvedbo raziskave: »Na našem spletnem portalu smo zasledili, da starši pogosto iščejo informacije v zvezi z otroškimi okužbami in ugotovili, da so nekatere okužbe, predvsem pnevmokokne in rotavirusne, slabše poznane, zato smo jih v raziskavi še posebej izpostavili. Mnogo staršev je izpostavilo vnetje srednjega ušesa, ki ga pogosto povzroča prav pnevmokok in se ga da preprečiti s cepljenjem.«
 
Glede na izsledke raziskave je veliko otrok že prebolelo rotaviroze in norice, ki se pri otrocih pogosto pojavljajo v starostnem obdobju do dveh let. Izsledki raziskave kažejo, da starši zelo dobro poznajo gripo in norice, med tem, ko so najslabše poznane pnevmokoke okužbe, ki jih pozna le dobra petina vprašanih. Zgolj 10 % staršev se zaveda, da pnevmokoki povzročajo vnetje srednjega ušesa, ki se pri otrocih rado ponavlja. Kar dve tretjini staršev je vnetje srednjega ušesa pri otrocih zdravilo z antibiotikom. Skoraj vsi starši (98 %) so seznanjeni, da pnevmokokne bakterije postajajo odporne na antibiotike. V nasprotju s pnevmokoknimi okužbami, pa starši relativno dobro poznajo rotavirusne okužbe. Prepoznalo jih je 77 % staršev.

Specialistka pediatrije in alergologije Vesna Plevnik Vodušek, dr. med. je poudarila, da se še vedno premalo staršev odloča za preventivno zaščito otrok, hkrati pa preveč staršev vnetje srednjega ušesa še vedno zdravi z antibiotiki: »Precepljenost otrok proti rotavirusnim in pnevmokoknim, okužbam je še vedno relativno nizka. Pnevmokokne okužbe so, v primerjavi z rotavirusnimi, med starši slabo poznane. Ključno vlogo pri informiranju staršev o preventivi, okužbah in posledično tudi o boleznih imajo pediatri, ki lahko, ob poznavanju otrokovega zdravstvenega stanja, pravočasno priporočijo cepljenje, ki je varna in učinkovita zaščita pred okužbami.«

Izsledki raziskave kažejo, da so starši še vedno precej nezaupljivi do cepljenja. Slaba tretjina staršev (31 %) se je v preteklosti odločila za neobvezno plačljivo cepljenje. Svoje otroke so starši v preteklosti najpogosteje zaščitili pred rotavirusnimi okužbami (68 %) in klopnem meningoencefalitisu (31 %). Starši, ki se v preteklosti niso odločili za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam kot razlog navajajo, da se jim to ne zdi potrebno, ker so otroci dovolj odporni, cepljenju ne zaupajo oziroma premalo poznajo cepivo. Glavni odločilni faktor za cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam je že prestala bolezen oziroma pogosto zbolevanje.

Dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je opozorila na visoko stopnjo hospitalizacije, ki je posledica okužbe z eno izmed rotavirusnih oblik: »Stopnja obolevnosti in hospitalicazije, ki je posledica okužbe z eno od rotavirusnih oblik pri otrocih je še vedno velika, kljub temu, da je rotavirusne okužbe možno učinkovito preprečiti s pravočasnim cepljenjem. Ogromno staršev še vedno slabo pozna nekatere otroške okužbe, še posebej pnevmokokne, posledice, ki jih lahko povzroči večkratno ponavljanje okužb in možnosti preventivnega cepljenja, ki je edina zares uspešna zaščita.«

Starši v zvezi z informacijami, ki so povezane s cepljenjem najbolj zaupajo pediatru (92 %) in medicinskemu osebju (80 %). Kljub temu pa večine staršev (74 %) pediater še ni obvestil o možnosti cepljenja proti pnevmokoknim okužbam. Kar 35 % staršev sodelujočih v raziskavi bi se odločilo za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam, če bi vedeli, da lahko tako svojega otroka zaščitijo pred vnetjem srednjega ušesa. Izsledki raziskave kažejo, da si starši želijo predvsem več informacij o klopnem meningoencefalitisu, željo po večji informiranosti o rotavirusnih in pnevmokoknih okužbah pa je izrazila četrtina staršev (29 %).

Pediatrinja Vesna Plevnik Vodušek, dr. med. opozarja, da je naloga pediatrov dosledno informiranje staršev o okužbah: »Naloga pediatra je, da starše pravočasno opozarjajo na okužbe, ki pretijo otrokom in jim posredujejo informacije v zvezi s preventivno zaščito. S cepljenjem se lahko prepreči marsikatera otroška okužba oziroma bolezen, ki bi drugače lahko ogrozila zdravje otrok.«