Materinstvo pri 44? Leta so samo del zgodbe. Veliko pomembnejše je, kakšna ženska si, ko otrok pride v tvoje življenje. (Foto: Magnific.com)

/11 /11

Za aktualne vsebine in novice s področja starševstva in nosečnosti izberite Ringaraja za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Se vam sploh sanja, koliko predsodkov in stereotipov je povezanih z materinstvom po 40. letu? Če ne prej, sem o svojih letih začela intenzivno razmišljati med zdravniškimi pregledi.

»Mogoče je pa že začetek menopavze, če ni menstruacije?«

»Ja, sladkor imate povišan … No, saj razumljivo, saj niste več rosno mladi.«

»Predlagam, da naredite vse teste in preiskave, od A do Ž – plačljive in neplačljive. Saj veste, pri teh letih je veliko večja verjetnost, da je z otročkom kaj narobe.«

In potem še: po porodu bodo kosti šle počasneje nazaj, kilogrami bodo šli težje dol … Še dobro, da se nisem ujela v past programiranega uma, ki nam govori, kdaj je pravi čas za otroke. Čim prej. Čim več. Čim bolj skupaj. Da si čim prej »ven iz plenic, vrtca in neprespanosti itd.«

Priznam, tudi jaz bi pri 30 pogledala kakšno 44-letnico in si mislila: »Gospa, si ne bi raje našla kakšnega hobija? Kvačkanje, sprehajanje psa, risanje …«

Ker si nikoli, res nikoli, nisem mislila, da se bo to zgodilo meni. Sploh po prvorojencu in vseh izzivih, ki so prišli z njegovim rojstvom in tistim obdobjem življenja. Takrat sem si prisegla, da sem z otroki zaključila. In potem sem ponovno pojedla zarečeni kruh. Tokrat kar debel kos.

Klic je bil preprosto premočan. Ta otroček … ta duša … se mi je začela kazati ponoči, med meditacijami, na obredih, v sanjah. In ne samo meni. Tudi partnerju.

Jaz pa tega filma nisem želela niti slišati niti gledati. Saj sem vendar končala z otroki! In pri teh letih postati mama? Prosim lepo! Saj bom že babica, ko bo ta otrok končal šolo.

A res? Kaj pa, če sem pri teh letih v najboljši fizični kondiciji svojega življenja? Če svoje telo že leta negujem, poslušam in spoštujem? Če vase vnašam premišljeno in odgovorno ter se do svojega telesa trudim obnašati kot do templja? Ampak to niti ni najpomembnejše.

Danes živim ljubezen, uživam v malenkostih. Varujem svoj mir. Vem, kaj želim in česa ne. Znam zamižati pri malenkostih in se ne ujeti v vsako besedo. Bolj kot na igro ega znam pogledati onkraj človeka. In tudi takrat, ko pride temno obdobje, poskušam videti svetlobo. Znam odpuščati. Znam se smejati na ves glas. Znam biti jaz in to brez potrebe, da bi se nenehno dokazovala.

Ja, pred desetimi leti sem bila fizično mlajša. Pa sem bila srečnejša? Bolj mirna? Bolj zadovoljna sama s sabo? S svojim življenjem? Ne. In zato danes na materinstvo pri 44 ne gledam kot na nekaj, kar se mi je zgodilo »prepozno«. Bi se še enkrat odločila za to pot? Brez kančka dvoma. Danes je zame materinstvo predvsem ljubezen. Pred desetimi leti je bilo v njem veliko več strahov, skrbi, pričakovanj in dokazovanja.

Torej, drage ženske, ni pomembno, pri katerih letih postaneš mama. Pomembno je, kakšna ženska si, ko pride otrok v tvoje življenje.

Eva Jereb je novinarka, mama in ustvarjalka projekta Vozičkaj z mano, kjer med sprehodi in vozičkanjem snema kratke videoposnetke ter deli svoje osebne zgodbe, izkušnje in življenske lekcije.

Je tudi avtorica Iskrenih zapisov o življenju, odnosih, materinstvu in resničnih zgodbah, ki se pogosto skrivajo za navidezno popolnim vsakdanom.

Spremljate jo lahko na njenem FACEBOOK ali INSTAGRAM profilu.