Pikabu
|
Uf, ste napisale, ko me ni bilo Pridne, pohvaljene. Za nami je spet pester dan. Dopoldne sem šla sama z obema v Merkur, smo za Emo kupili tako čisto majhno smrečico, da jo bo imela v svoji sobi, pa pogovarjali sva se , da bova pekli piškote in si je še izbrala modelčke. Potem smo šli pa še v Baby center, za Maksa sem kao za Božička kupila še eno igračko. Pri nas sicer ni navada, da bi Božiček kaj nosil, ampak sva rekla, da kakšno malenkost bi pa vseeno lahko dala pod drevešček. Tako bo Ema dobila šablone za risat (zelo rada riše z ravnilom), Maks pa igračko s telefonom in enimi živalmi. Pa kupili sva še komplet za pečenje piškotov, ima prav svoj valar, pa modelčke, skledo, vse, kar potrebuje. Potem je pa bila tako navdušena, da je kar takoj hotela iti delat piškote. Iz predala je že jemala ven pecilni prašek, pa vanili sladkor, pa sladkor v prahu... Sem ji komaj dopovedala, da moramo iti v trgovino še po moko, jajca,... ko smo prišli domov, sem Emi naredila kosilo in jo spravila spat, Maks je pa tudi še kar spal in spal. Tako sem vmes skuhala kosilo, vse pospravila po kuhinji in nalepila vse na čestitke. Me je že kar skrbelo, kaj je z Maksom, ker je spet tako dolgo spal. Nato se je končno zbudil ves dobre volje, še jesti ni hotel takoj. Ko sva pojedla, je ravno mož prišel domov in smo šli v Merkator, za tem pa še v Hoferja. Smo nakupili vse, kar potrebujemo, če bomo šli kam na obisk med prazniki, pa če kdo pride k nam. Doma smo potem vse pospravili, pojedli, mož se je še lotil olepševanja čestitk, tako jih jutri zjutraj samo še pospravim v kuverte in odpošljem. Zdaj sta pa otroka že oba v posteljah, možek še riše, jaz pa tukaj. Naše spanje: dajte mi prosim povedat, kako naj našemu Maksu dopovem, da se ponoči spi dolgo časa in ne podnevi. No, saj ni velike panike. Ponoči se doji na tri, štiri ure, pa res takoj zaspi nazaj, ampak podnevi je danes med enim in drugim hranjenjem minilo 7 ur. Je jedel ob devetih zjutraj, okoli desetih je zaspal, ko smo šli ven in je spal vse do štirih. Jaz bi raje, da bi ponoči toliko časa skupaj spal. Muki, super, da si bila v službi. Jaz bi tudi rada šla kaj pogledat, ampak bi morali biti okoli devetih tam, da bi koga videla, to pa nam niti slučajno ne uspe, da se tako hitro uredimo. Moram malo poklicati, kako so kaj v petek, da bi šli, ko bodo zaključili, če bodo še kaj dlje ostali. Tole s srno je pa kruto. Res dobro, da možu ni nič, avto bo pa tudi kmalu popravljen. Tvoja Neža je pa res faca s svojimi izjavami. Jaz sem tudi bolj lena s tem zapisovanjem, zato si pa zdaj kopiram od tukaj v word, ko bom imela čas, bom uredila za vsakega posebej, ker tudi za Emo dosti napišem, da mi vsaj nekaj ostane. mis, s čim si mislila, da ji škodo delaš? A če ji dude menjavaš? A da ji dudo sploh daješ? Kar se oblačenja tiče: če kam gremo, vedno bolj frajersko. Emi sem že pri enem mesecu dala oblekico gor, Maksu tudi kavbojke in srajčko. Za doma pa bolj praktično. Pri Emi se mi je itak čisto "trgalo" s temi oblekicami, jih ima res kar nekaj, pa zelo rada jih nosi, zdaj za Maksa se pa tudi dobi kaj lepega. Za poroko, ki jo bomo imeli v maju, imam že ogledano hlače na rob, pa srajčka z metuljčkom. Frrrr, mi smo flašo minimalno uporabljali. Ko sva se nehali z Emo zvečer dojiti, ni hotela jesti na žlico takoj, pa sva ji dajala rižolino (ali neakj podobnega v flašo). Smo jo pa zelo hitro naučili iz magičnega lončka priti, mislim, da takoj pri enih štirih mesecih in smo potem vedno samo to uporabljali. Mi je pa prišla prav velika flaša, ko je res ogromno popila ali pa smo šli kam za cel dan, da sem pripravila več čaja kar v tisto flašo in dala nastavek od lončka gor. Je pa ta naš prehod zvečer šel tako: najprej sva se podojili in je ob dojenju zaspala, tako da sem jo samo prestavila v svojo posteljico in je zaspala. Ko se je nehala dojiti, ni hotela jesti na žlico, pa ni imela nič, da bi lahko zaspala, ni znala drugače zaspati, zato sva ji dala flašo in je ob flaši zaspala. Vseeno sva poskušala, da je zvečer jedla na žlico in ko je pojedla dovolj, sva jo dala spat brez flaše, pa tudi zobke smo začeli umivati po jedi, šele nato spanje. Potem sta pa bili dve varianti, ali je imela lonček z vodo, da je pila že v postelji, ali pa je imela dudo. Tudi to nam je uspelo kmalu ukiniti in je bilo dovolj, da je stisnila svojega zajčka in je zapsala, brez flaše, brez dude. To je bilo pri 13 mesecih. Upam, da bo pri Maksu kaj podobnega. Arabela, te držimo za besedo in se spomladi vidimo na Bledu, kajne? Amazona, WB. Smo te že pošteno pogrešale. Nikar ne pozabi na nas. Altati, za Tio, njeno dobrosrčnost in pisanje čestitk. Res imaš super punco. Frrrr, a ne, kako pozabiš popadke? Jaz sem takoj po rojstvu Maksa rekla, da grem še enkrat samo še z EA, zdaj pa ne vem več, če sem še tako prepričana. Bi pomojem spet lahko šlo brez. Vse za naše sončke. Bi pa jaz tudi šla še enkrat čez to, no , saj verjetno bom, čeprav vse bolj ko razmišljam o tem, bolj me je strah, da ne bi bilo kaj narobe. Tasha, kakšen dobrovoljšek. Za čestitke ste ga pa tudi super ujeli. Maxica, pri vas je pa vse isto kot pri nas. Sta se ta dva fanta kaj zmenila? Že zjutraj je podobno, tudi ogromno časa traja, da smo vsi urejeni. Tole z naročjem in sprehajanjem je pa naš tudi čisto isti. Prej je bilo dovlj, da je bil v naročju, zdaj je pa že firbčen kot kakšna "baba" in si hoče vse ogledovati. Danes sem ga v trgovini imela v kenguruju, pa GROZA, če sem se ustavila. Kar se pa hrane tiče, pa jaz v bistvu že ves čas jem vse, pa ni nič narobe, s stvarmi, ki bi pa lahko škodovale, pa ne pretiravam. Lulček: a tudi če mu gre že lepo čez glavico, naj pustim pri miru? Ker našemu Maksu gre res čisto lepo, brez težav in potem je noter, ko jo potegnem čez, tisto belo. Danes nisem nič vlekla dol, bomo pri kopanju malo bolje očistili, ko bo bolj namočeno, potem bom pa tako pediatrinjo vprašala, kako in kaj s tem. Jaz sploh nisem pričakovala, da bo šla kožica tako hitro čez, ker sem kar veliko mamic slišala, ki so pripovedovale, kakšne težave so imeli zaradi tega, pa me je bilo kar strah, kaj nas še čaka. Glede goste hrane: naša Ema je pa uživala. Sva pa začeli z jabolkom tako, da sem ji samo malo postrgala, da je v bistvu samo sok dobila. Maks se pa tudi že tako oblizuje, ko vidi žlico, me prav zanima, kako bo pri njemu to zalaufalo. Si pa faca, da toliko natipkaš z eno roko. Beki, mene mož vedno svari, naj ne hvalim dneva pred nočjo, pa mu vedno rečem, da pohvalim za nazaj, za naprej sem pa pripravljena, da spet kaj nazadujemo. Pa za kilograme. Pesti pa tudi naš Maks stiska, ampak se mi zdi, da vse manj. Če se dobro spomnim od Eme, je tam nekje pri treh mesecih začela prijetmati stvari. Pomojem še ni panike, da bi bilo kaj narobe, počakaj do treh mesecev in malo čez, pa boš videla, kako bo s tem. Pri nas je res vse manj. Sicer pa prvič slišim, da bi bilo kaj takega za razvojno. Je pa res, da nočem nič brati in pojma nimam, zaradi kakšnih stvari sploh hodijo v razvojno, ker bi potem sigurno tudi jaz vse to našla pri našem in bi spet celo paniko nagnala. Bo že pediatrinja povedala, če kaj ne bo v redu. Vnaprej se pa nočem sekirati, kaj vse dela narobe. Gaya, pozdravi se, če bomo samo me tri, se lahko tudi na Jesenicah dobimo. Altati sem že predlagala, boš videla, kako bo s tabo. Se slišimo zjturaj. Zdaj grem pa počasi spat. Včeraj sem šla že ob 22. 30, pa mi je tako pasalo...
_____________________________
Ema (13. 9. 2004) Maks (27. 9. 2006) Katja (11. 4. 2010) Luka (13. 6. 2014)
|