Pikabu
|
Evo mene, po dooooooolgerm času. Smo imeli kar pestro ta dva dneva. Včeraj je dopoldne minilo v pospravljanju, možek je risal tlorise za popis hiše, Ema se je veselila in pripravljala za izdelovanje voščilnic. Pred kosilom sta se končno lotila in začela izdelovati. Sta delala čisto preprosto. Ati je naredil šablono, zvezdico, jo dal na papir in je Ema s prsti pobarvala. Zdaj se pa še ati z njimi igra in jih malo olepšuje z bleščečimi flomastri. Ema je uživala sto na uro. Je rekel mož, da ne bo zdržala tako dolgo delat, saj jih morata narediti okoli 60, pa sploh ni hotela nehati. No, naredila sta jih okoli 40, še pravi še ene 20, pa smo. To nas čaka jutri. Jaz sem ta čas printala na računalniku in vse pripravila, da sem kasneje lepila noter v čestitke. Popoldne smo imeli obiske, možek je pa šel na vaje. Pozno popoldne sta prišla moja starša, ki sta čuvala Emo in Maksa, da sem sama lahko šla na koncert. Punce, kako je pa to pasalo.... Pa kako noro dobro so peli. Res so pesmi take bolj resne, ampak imajo krasne glasove, zelo so ubrani, krasno se zlijejo, piano (zelo tiho petje) kot da bi bili sami angelčki, forte (zelo glasno), da te res kar privzdigne. Mi je vmes na trenutke bilo kar malo žal, da tudi sama kje ne sodelujem, ker so občutki ob takih nastopih enkratni, pa sem potem pomislila, koliko odrekanja je bilo potrebnega, da so prišli tako daleč, pa tudi vem, da sama trenutno tega nisem sposobna. Že med koncertom sem bila vsa na vrhuncu svojega navdušenja, pa TAAAAAAAAAAAAKOOOOOOOOO sem bila ponosna, ko sem gledala svojega možička tam gor, pa tako fejst je bil, v obleki, z metuljčkom, pa prav videlo se mu je, kako uživa. Na koncu me je pa iztirilo... Pogasili so vse luči, pevci pa so šli s svečkami v roki dol iz odra, vsaka polovica zbora ob robu cerkve in so peli Sveto noč. Meni so lile solze, da mi je bilo že kar nerodno. Res, NORO lepo. Doma sta pa Ema in Maks zelo uživala, predvsem Ema si je dala duška, našedva sta pa tudi bila čisto navdušena. Nato sem ju spravila spat, sama sem se pa lotila urejanja voščilnic. Kar sta jih naredila, sem nalepila na kartone, pa v notranjost tudi že nalepila voščila in nas na vse podpisala. Imam vse narejeno na računalnik, le podpisovala sem na roke. Potem bomo pa vsem tudi poslali sliko našega Maksa in zadaj "naznanilo in zahvalo" ob rojstvu. Sem spet nekaj spesnila, upam, da jim bo všeč. To sem se potem zvečer še lotila, da sem tisto nalepila zadaj na sliko in že dala v vse kuverte, ki sem jih pisala že zadnjič. Pri Emi sva slike vse printala, zdaj sva jih pa kar dala razviti, pride ceneje. Malo ste me spravile v skrbi, kako bo kaj z možkom, ker so po koncertu imeli žurko, pa je bil zelo priden. Jaz sem ravno končala s slikami in voščilnicami, ko je prišel domov. Sem si rekla, da grem še na RR prebrat in kaj napisat, da ga lažje dočakam, pa je ravno v tistem prišel. Tako sva lahko takoj obdelala cel koncert in si podelila občutke, tudi on je bil zelo dobre volje in večer (no v bistvu jutro) se je zelo lepo zaključilo.... Ga pa moram res pohvaliti, še posebno, kar se pijače tiče. Spije toliko, da mi sicer smrdi, oz. ga zavoham, kaj je pil, ampak je čisto trezen. Imam to srečo (ali pa on malo manj), da ga zelo kislina daje in si niti ne more kaj dosti privoščiti. Danes je bil pa en zaspan dan. Popoldne sem šla kar z obema otrokoma spat, potem smo šli pa na obisk k moževim staršem. Ema je itak komaj čakala. Zdaj pa vsi že pridno spijo, jaz pa tukaj bluzim. Pri nas je pa glede Maksovega spanja nekaj novega. Če ne gremo nič ven, je zelo problem, da ta otrok sam od sebe kaj zaspi, pa tudi, če zaspi v naročju, se kmalu zbudi, ko ga odložiš. Zdaj sem pa pogruntala novo tehniko. Oblečem ga za ven, kombinezon mu dam gor, položim v vozek in zaspi. Tako mi spi minimalno tri ure, večinoma pa več. Smo pa zvečer oz ponoči malo nazadovali. Začela sem ga prej spat dajat, včasih že okoli pol osmih, sigurno pa ob osmih. Če preračunam, koliko spi, bi rekla, da 12 ur, s tem, da vmes najmanj trikrat jeva, včasih tudi štirikrat. Je na srečo tako, da takoj sam od sebe spi naprej, tako da ni hude panike, ampak prej, ko je hodil bolj pozno spat, je prvo rundo spal dlje, zdaj pa tam nekje na tri ure jeva tudi ponoči. Upam, da tudi ponoči začne podaljševati. Arabela, super si rešila situacijo in tvoj se je tudi super znašel. Vem, kako ti je moralo biti hudo, jaz imam glede tega ful srečo, ker sva oba bolj zapečkarska, tako da ni teh pijačk in večernih izhodov, razen pevskih vaj, ampak to točno vem, koliko časa ga ne bo in tudi ne hodi z njimi naprej na pijače. Mi pa včasih "zagrozi", da bo tako naredil, pa vem, da ne bo, ker ni tak tip. Drugače mi pa ni problem, če bi šel, saj ko so imeli s pevci žurko, pa zdaj, ko bodo imeli službeno, vem, da ne more prav zgodaj priti domov. Meni je fino, ker se zmeniva za uro, do kdaj pride, pa če ne more in bi bil še dlje, me pokliče in pove. Pa ne da, bi hotela imeti policijsko uro, ampak sem bolj panične sorte in če ga ni do tiste ure, sem potem vsa nervozna in že vidim najbolj črne scenarije, kaj se mu je zgodilo. Mi je res samo to pomembno, da mi pove, da je vse v redu in da naj me ne skrbi. Tole s HM-jem je pa tudi meni zelo poznano. Samo pogledat, potem me pa skoraj kap, ko račun vidim, pa zdaj je še huje, ker se gre za oba. Imajo pa res take kjut stvari.... Muki, tvoja Neža me je pa prav nasmejala. A si ti kaj pišeš te njene izjave? Naša ima kdaj tudi tako posrečene, ampak preden meni uspe priti do papirja, že pozabim. Mi je ena kolegica rekla, naj si zapisujem, ker z leti pozabiš, pa se je tako fino spomniti za nazaj. Upam, ti je današnji dan vseeno minil lepo, je bil zelo primeren za spanje. Maxica, pri nas isto, da se Ema boji avtov, tako da ni problem na sprehodih. Samo enkrat se je zgodilo, da je stekla malo naprej, pa je ravno v tistem prišel avto. Ni bilo nič hudega, dovolj zgodaj sem ga opazila, ona se je pa kar močno prestrašila in je še bolj pridna. Tudi če gremo po cesti, kjer ni prometa, se vozijo le stanovalci, ki imajo tam gor hiše, pa jih je malo, pa še dopoldne jih ni doma, tako da se res malo avtomobilov pripelje, pa se vseeno sama od sebe drži vozička. Tam ji prav rečem, da gre lahko sama, če želi, pa se bolj varno počuti, če je ob meni. Pa še naklepetava se fino. Gaya, hvala za obrazložitev glede Zake. Punce, ampak mene resno skrbi jutrišnje vreme? Upam, da zjutraj pridete še sem gor, da se dokončno zmenimo. Lu, škoda, da ne moreš, ampak zdravje otročkov je na prvem mestu. Saj se bomo še zmenile, sigurno. Držimo pesti, da se čim prej pozdravite. Tiiiisa, upam, da se vam tole čim prej uredi in da bodo izvidi dobri. Držimo pesti za vas. Mis, jaz samo dojim, pa mu občasno dodajamo malo čaja. Predvsem, kadar imam občutek, da ga kaj zvija, da mu kaj ne paše, pa mu damo malo čaja. Pa mi mu ga damo kar po steklenički. Glede spanja sem pa že zgoraj malo napisala. Ponoči vsega skupaj 12 ur minus dojenje, ampak on zelo hitro poje in spi naprej, nama dojenje vzame največ 10 minut. Čez dan pa zdaj eno rundo strnjeno od 4 do 5 ur, ostalo pa malo dremlje po 15 minut. To dremanje po 15 minut je pri nas isto kot pri vas, ko ga odložim, se zelo hitro prebudi. Težko je dati en recept, kaj narediti, da bi več spala. Pri nas trenutno pali to, kar sem zgoraj napisala, da ga oblečem za ven in dam v voziček spati (spi pa v verandi, ki je hladna, tik ob vhodu), druga varianta pa je, da ga grem dojit na najino posteljo in ležim poleg njega toliko časa, da zaspi (problem je, ker potem dostikrat tudi jaz) in tako tudi zdrži dlje časa, da spi. Kaj drugega pa pri nas trenutno ne pali, naročje je vseeno zakon. Evik, we miss you!!!! Zdaj pa mislim, da je skrajni čas, da se tudi sama odpravim spat. Me prav zanima, kaj nas čaka zjutraj...
_____________________________
Ema (13. 9. 2004) Maks (27. 9. 2006) Katja (11. 4. 2010) Luka (13. 6. 2014)
|