/111 /11

Nove raziskave so pokazale, da je na svetu v divjini najverjetneje le še 3,200 tigrov (Panthera Tigris). Trenutno jih je le sedem odstotkov od tega, kolikor jih je bilo včasih, v zadnjih desetih letih se je njihovo število zmanjšalo za 40 odstotkov. Podiranje gozdov, njihovega naravnega okolja, in pa divji lov bi lahko to vrsto tigra pahnilo v isto usodo kot njegova sorodnika – tigra z Jave in pa Balija, ki sta izumrla. Tigre lovijo za določene dele telesa, ki jih uporabljajo v tradicionalni azijski medicini, visoko pa je cenjena tudi njegova koža.

Arktični severni medved (Ursus maritimus) je postal simbol prvih žrtev izgube naravnega okolja zaradi podnebnih sprememb. Če se bo podnebje na tem območju še naprej toplilo, bo ta živalska vrsta izumrla že v tem stoletju.

Pacifiški mrož Odobenus rosmarus divergens) je eden najnovejših žrtev podnebnih sprememb. Na severozahodu Aljaske so septembra lani na obali našli kar 200 mrtvih pacifiških mrožev. Te živali kose ledu uporabljajo za počitek, rojstvo in skrb mladičev ter varovanjem pred plenilci.

Nekoč so bili primarno ogroženi zaradi izlivanja olja, danes pa se magellanovi pingvini (Spheniscus magellanicus) trudijo predvsem z iskanjem hrane, saj vedno toplejši oceani spreminjajo tokove, zaradi česar morajo ti ptiči vedno dlje plavati po hrano. Lani jih je na stotine naplavilo na plažo v Rio de Janeiru, veliko jih je bilo mrtvih in pa shiranih.

Največja morska želva in eden največjih plazilcev na svetu, orjaška usnjača (Dermochelys coriaceathe), je preživela skozi več kot sto milijonov let, sedaj pa ji grozi izumrtje. Zadnje raziskave so pokazale, da se število te živalske vrste zmanjšuje zlasti na področju Pacifika, kjer naj bi trenutno obstajalo le še kakšnih 2300 samic.

Atlantska modroplavuta tuna (Thunnus thynnus) je velika riba selivka, ki jo lahko najdemo v zahodnem in vzhodnem Atlantiku, pa tudi v Mediteranskem morju. Njeno meso se uporablja za visokokakovostni suši. Če bodo ribiči še naprej nadaljevali s tako razvejanim divjim lovom, pa bo kmalu izumrla. WWF po vsem svetu poziva restavracije, kuharje in goste naj to ogroženo živalsko vrsto nehajo streči, kupovati, prodajati in pa jesti, saj je to edini način, da ne bo izumrla.

Znanstveniki menijo, da je gorska gorila (Gorilla beringei beringei), najbolj ogrožena podvrsta gorile, saj jih v divjini živi le še 720. Več kot 200 jih živi v nacionalnem parku Virunga v Kongu, ki meji na Ruando in Ugando. Vojna je škodovala tudi njim, saj so izgubili veliko naravnega okolja, hkrati pa so bile podvržene tudi divjemu lovu.

Vsako leto se na milijone občutljivih metuljev monarhov (Danaus plexippus) odpravi na selitev iz severne Amerike v njihovo zimsko okolje v Mehiko. Zato je zanje potrebno primerno okolje tako v Mehiki kot tudi v ZDA in pa Kanadi.

Javanski nosorog (Rhinoceros sondaicus) je ena najbolj ogroženih živalskih vrst na svetu, saj skupno v divjini živi le še nekaj manj kot 60 primerkov. Visoko so cenjeni v azijski medicini, zelo pa jim je škodovalo, ko so prebivalci gozdove začeli spreminjati v obdelovalne površine. WWF se za njihovo ohranjevanje bori že od leta 1998.

Orjaški panda (Ailuropoda melanoleuca) je od leta 1961 že v samem znaku WWF, prihodnost za to živalsko vrsto pa je sedaj neznana. V divjini jih živi še kakšnih 1600, a živijo na premajhnem gorskem območju jugozahodnih gozdov Kitajske.

Tekst: (tk), Daily Telegraph