Pred tretjim letom starosti se otrok začne počasi samostojno igrati, torej lahko brez starševske pomoči. Zgodi se, da se z eno stvarjo igra 1 minuto, jo odvrže, nato pride na drugo aktivnost, se hitro naveliča in gre naprej po prostoru in tako dalje. Če sem približno opisala stanje vašega otroka, je mogoče tukaj za razmisliti naslednje – koliko igrač je imela deklica na razpolago od rojstva pa do sedaj? Namreč otroci, ki so preveč zasuti z igračami in darili ter različnimi dnevnimi aktivnostmi, nimajo priložnosti, da bi se lahko ukvarjali le z eno stvarjo. Predstavljajte si, da za rojstni dan naenkrat dobite deset daril in da odprete enega za drugim – koliko časa si lahko vzamete za pregled enega darila, če veste, da vas čaka naslednje in naslednje in kar umirate od radovednosti. Otrokom se sposobnost koncentracije in pozornosti razvija postopoma skozi otroštvo. Mi, kot starši ali vzgojitelji, jim lahko pomagamo tako, da malo več časa (kot bi oni sami) vztrajamo pri neki dejavnosti, npr. deklica bi rada risala, se usede na stol, malo poriše papir in bi že vstala, takrat se usedemo zraven in rečemo, da bomo skupaj kaj narisali ali pobarvali, spodbujamo jo pri tem opravilu. Mislim, da ni še bojazni, da meji na motnjo, če pa mislite, da je stanje bolj resno, se lahko posvetujete s pediatrom.