|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Ali je otrok lahko hudoben?

Helena Primic, urednica Ringaraja.net, 3.4.2019
Nam ti otroci služijo le kot ogledalo lastne nezmožnosti sprejemanja določenih "prepovedanih" občutkov, ki jih sprožajo njihova hudobna dejanja? Se v resnici zgražamo nad sabo in lastnimi potlačenimi občutki?

image
Kaj čutimo do otrok, ki so nasilni do drugih otrok?
/11


Teoretično starši seveda vemo, da so otroci v bistvu nedolžni, četudi včasih navzven delujejo nesramni, privoščljivi in celo hudobni.

Toda v praksi se rado zaplete.

Še posebej, če je tvoj otrok žrtev "hudobnega" otroka. Takrat to prepričanje o nedolžnosti vseh otrok kar nekako izpuhti. 

 

"Prav načrtno je z vso silo boksnil Matica v trebuh. Tako majhen, pa že tako zloben!" se mi potoži ena mama.

In druga doda: "Saj vem, da se je ta mala tega verjetno naučila doma od svoje mame, toda kako je lahko sedemletnica tako lažniva, hinavska in privoščljiva!"

 

Starši se čudimo, kako lahko tako majhni otroci premorejo tako "grde" občutke (ki ji vodijo v tako "grda" dejanja), hkrati pa do teh istih hudobnih otrok čutimo prav neko sovraštvo (lahko mu rečemo odpor ali jeza, toda v resnici gre za maščevalno in privoščljivo sovraštvo). Sama namreč tako pri sebi (ko sem se znašla v takšni situaciji) kot pri drugih starših nisem zaznala prav nobenega razumevanja in empatije do teh "malih hudobnežev".

Ali nam torej ti otroci služijo le kot ogledalo lastne nezmožnosti sprejemanja določenih "prepovedanih" občutkov, ki jih sprožajo njihova hudobna dejanja? Se v resnici zgražamo nad sabo, ker smo tudi sami zmožni čutiti takšno jezo, privoščljivost, zavist in hudobijo, ki jo opazujemo v dejanjih hudobnega otroka pred nami?

 

Toda, če pogledam na drugo stran med starše, ki trdijo, da imajo iskreno radi prav vse otroke na svetu, pa mi spet nekaj smrdi. Ali je kateri koli starš (ki ni Jezus Kristus) zares sposoben čutiti ljubezen do otroka, ki je njegovega otroka zanalašč potisnil po toboganu, da je padel in si razbil koleno? Ali ni nekaj povsem naravnega in zaščitniškega, da do bitja, ki je poškodoval tvojega potomca, ne čutiš pozitivne energije, temveč ga želiš vsaj odstraniti iz svojega vidnega polja?

Ni kaj, mislim da se moramo starši pošteno pogledati v zrcalo. Ko so naši otroci kakorkoli napadeni, se starši prelevimo v zaščitniška bitja, ki so zmožna tudi nič kaj ljubečih in prijaznih občutkov. Kaj bomo s temi občutki storili, evo, tukaj se pa pokaže naša resnična zrelost.

Jih bomo potlačili in se pretvarjali, da mi pa ja ne čutimo nobenih "grdih" občutkov do nedolžnih otrok? Ali jim bomo dopustili, da nas prevzamejo in iz drugih otrok naredijo "hudobno pošast v telesu otroka"? Ali jih bomo raje enostavno priznali in sprejeli, hkrati pa se spomnili, da imamo pred sabo otroka, ki se še uči soočanja z lastnimi občutki in primernega izražanja?

Dokler smo namreč ujeti v lastna močna občutenja - pa naj bo to zanikanje lastnih občutkov ali utapljanje v njih - smo enostavno nezmožni biti empatični. Pa to ne samo do tistega malega smrkavca, ki terorizira vse otroke po vrsti, temveč tudi do ubogih otrok, ki so nič krivi dobili po buči.

Pa smo spet tam. Če želimo otroke dobro vzgajati, moramo najprej zelo dobro prevzgojiti sami sebe. Ugotoviti, katere preživetvene in obrambne strategije nosimo s sabo po svetu. Kje so tisti alarmni gumbi in rdeče zastave, ki nas opozarjajo na vso tisto nerazrešeno kramo, ki smo jo tako ali drugače podedovali po svoji žlahti.

 

No, pa da vendarle odgovorim na naslovno vprašanje. Sama sem prepričana, da ne otroci ne psihično zdravi odrasli niso hudobni. Le včasih se vedemo hudobno, ker je to največ kar v tistem trenutku zmoremo. In če hočemo svoje otroke naučiti, da obstajajo tudi manj hudobni načini vedenja, jim moramo biti predvsem sami dober vzgled. Tudi, ko se v nas prebujajo hudobni občutki do drugih otrok in odraslih, ki se vedejo hudobno.  

   


 

helena primicHelena Primic je urednica portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka, tekstopiska, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

 

 

 

 

 

 

 


Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.

Otroka ne vrtite za roke!
Starši uživamo ob pogledu na široko nasmejanega otroka, ko ga vrtimo tako, da ga držimo za roke. Ne počnite tega več! Pr...
6
Slovenski izum - varnostni jopič Kidoneye
Slovenska izumitelja Urška Logar in Boris Deanovič sta ustvarila prvi tovrstni varnostni jopič za otroke na svetu, s pom...
6
Zakaj ima otrok afte?
Afte so razjede na ustni sluznici, ki se lahko pojavijo v vseh starostnih obdobjih, tudi pri otrocih. V hujših primerih ...
5
Otrok in nasilje v medijih
Nasilje ni samo fizično nasilje, še globlje v dušo in telo prodre groba beseda, grafična podoba nasilja, vzdušje nevzdrž...
4


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Zakaj nisem povabljen na rojstni dan?
Kako otroku pojasniti »ne«, ki ga dobi iz okolja, ne od nas? Kako mu razložiti, zakaj ni povabljen na rojstnodnevno zaba...
BLOG: Koga povabiti na otrokov rojstni dan?
Kar vse sošolce, da ne bo kdo slučajno užaljen? Pa vse sosede in prijatelje, ki so kdaj otroka povabili na svoj rojstni ...




spanje
Lelly28 RR

kdaj je vaš otrok opustil popoldansko spanje?