Naravni osvežilec, sivka

/21 /11

Kaj so osvežilci zraka, kako delujejo?

Osvežilci zraka so izdelki, ki prikrivajo neprijeten vonj v prostorih. Že v antiki so dišave uporabljali za osveževanje zraka in prikrivanje neprijetnih vonjav. Egipčani so uporabljali mošuse in ostale naravne materiale za dišavljenje grobnic. V zadnjih 2000 letih se je za dišavljenje uporabljalo nešteto različnih snovi, šele leta 1948 pa so se začeli uporabljati osvežilci zraka, kot jih poznamo danes. Lahko so v obliki sveč, sprejev, potpurijev, gelov ter izdelkov, ki oddajajo vonj pod vplivom toplote. V osvežilcih zraka lahko najdemo: etil ali izopropil alkohol, glikol etre, ftalate, dišave, etanol in formaldehid.

Ali so kemikalije, ki se najpogosteje pojavljajo v osvežilcih zraka zdravju nevarne?

Mošus je snov z ostrim vonjem, ki se izloča iz žleze samca mošusovega jelena. Ker slovi kot afrodiziak, je popularen parfum že od antičnih časov in je eden najdražjih živalskih proizvodov. Podoben vonj imajo tudi številne druge snovi, tako naravnega kot umetnega izvora in različne kemijske sestave. Poleg parfumov lahko tudi osvežilci zraka vsebujejo snovi, ki imajo vonj po mošusu. Nekatere od teh lahko motijo delovanje žlez z notranjim izločanjem (hormonskih žlez).

Terpeni so spojine, ki so sestavljeni iz dveh ali več izoprenskih enot. So zelo razširjene biološke spojine; poznamo jih preko 22.000. Zelo razširjeni so v naravi, večinoma v rastlinah (boru, limoni, pomaranči) kot sestavina eteričnih olj, ki se uporabljajo v mnogih izdelkih kot topila ali dišave. Kljub temu da terpeni niso strupeni, pa so zadnje raziskave pokazale, da lahko reagirajo z ozonom in tvorijo mnoge strupene spojine (ozon prihaja v prostore iz zunanjega zraka, proizvajajo pa ga tudi nekatere pisarniške naprave npr. tiskalniki in kopirni stroji). Terpeni lahko povzročajo alergične reakcije.

Ftalate (estre ftalne kisline) najdemo v mnogih izdelkih za široko uporabo, vključno v kozmetiki in parfumih, farmacevtskih izdelkih, otroških igračah iz polivinil klorida, embalaži za živila, avtomobilih in barvah. Ftalati so skupina snovi, ki se v proizvodnji polivinil klorida (PVC) uporabljajo za izboljšanje elastičnih lastnosti plastičnih mas. Manjši delež ftalatov se uporablja v proizvodnji gume, črnil, pigmentov lepil, tesnil, barv in lakov. Nosečnice in otroci bi se morali izogibati izdelkom, ki vsebujejo ftalate. Ftalati niso kemično vezani na PVC in se iz izdelkov lahko sproščajo skozi celotno življenjsko dobo izdelka. Poleg vnosa iz okolja in živil so potrošniki ftalatom lahko izpostavljeni preko: gradbenih materialov, pohištva, notranjosti transportnih sredstev, oblačil, obutve, materialov, ki prihajajo v stik z živili, in igrač. Lahko povzročajo motnje hormonskega ravnovesja (zavirajo nastanek moškega spolnega hormona testosterona), spremembe spolnih organov in lahko škodujejo nerojenemu otroku. Nekatere študije so pokazale škodljiv vpliv na žlezo ščitnico. Največja dovoljena količina ftalatov je zakonsko predpisana le za otroške igrače in predmete za nego dojenčkov.

Toluen ali metilbenzen (CAS: 188-88-3) je brezbarvna vnetljiva tekočina z vonjem po benzenu. Je pomembna sestavina premogovega katrana. Sintetično ga pridobivamo iz bencinskih frakcij. Uporabljamo ga kot topilo in razredčilo za lake, za sintezo trinitrotoluena, saharina, benzojske kisline in benzaldehida. Dodaja se bencinu. Uporablja se tudi v barvah, lepilih in črnilih. Toluen lahko pride v telo z vdihavanjem njegovih hlapov, uživanjem onesnažene vode in hrane ali pri uporabi izdelkov, ki vsebujejo toluen. Toluen je dražilen, deluje na osrednje živčevje, povzroča glavobole, utrujenost, omotico ter vpliva na koncentracijo. Pri izpostavljenosti velikim odmerkom lahko povzroči motnje srčnega ritma. Dolgotrajni izpostavljenost toluenu lahko povzroči motnje spomina in koncentracije zmedenost, šibkost, slabost, pijanost ter izgubo apetita. Poškoduje lahko ledvica.

Formaldehid ali metanal (CAS: 50-00-0) je pri sobni temperaturi brezbarven plin. V majhnih količinah se nahaja v telesu, najdemo ga tudi v zraku, hrani in nekaterih predmetih splošne rabe. V telo prihaja z vdihavanjem ali zaužitjem. Ima značilen jedek vonj. Formaldehid je dražilen za kožo oči in dihala. Povzroča lahko pekoč občutek v očeh, nosu in pljučih ter solzenje, ki se pojavlja pri koncentracijah 0,4 –3 ppm (delci na milijon). Zaužitje večjih količin formaldehida lahko povzroči močne bolečine, bruhanje, nezavest in smrti. Mednarodna agencija za raziskave raka in Agencija ZDA za varstvo okolja uvrščata formaldehid med verjetno rakotvorne snovi.

Stiren ali vinilbenzen (CAS: 100-42-5) je vnetljiv, zdravju škodljiv pri vdihavanju ter draži oči in kožo. Zaradi izpostavljenosti stirenu se lahko pojavijo glavobol, vrtoglavica, zmedenost, utrujenost, motnje koncentracije in občutek pijanosti. Mednarodna agencija za raziskave raka uvršča stiren v skupino možnih rakotvornih snovi. Uporablja se predvsem v proizvodnji plastike, gume in smol.

Glikol etri na osnovi etilena se pogosto uporabljajo kot vodotopna topila v različnih čistilih, barvah in ostalih izdelkih. Njihova toksičnost je odvisna od kemijske sestave.

Ali pri uporabi osvežilcev zraka obstaja tveganje za zdravje?

V večjih prostorih in prostorih, ki se jih da dobro prezračiti, osvežilci zraka niso sporni, saj se ne sprosti zadostna količina kemikalij, ki bi lahko povzročila simptome. Izjema so preobčutljivi uporabniki, ki lahko odreagirajo že pri nizkih odmerkih. V majhnih prostorih, npr. v kopalnicah in straniščih brez oken oziroma kabinetih, pa se lahko nakopičijo škodljive količine kemikalij.

Kako se izognemo tveganju?

Tveganju se izognemo tako, da ne uporabljamo osvežilcev zraka posebej ne v majhnih prostorih. Zavedati se moramo, da čist zrak nima vonja! Prostore redno zračimo, odstranimo morebitne vire neprijetnega vonja; odstranimo plesen, zavržemo pokvarjeno hrano in redno praznimo koše za smeti.

Uporabimo lahko tudi jedilno sodo, ki absorbira vonjave ali pa limono, ki jo razrežemo na 4 kose, damo v vodo ter pustimo vreti približno 45 minut in tako dosežemo v prostoru vonj po limoni.

Zadostna vlažnost zraka je za ohranjanje zdravja ključnega pomena.

Vir: IVZ