/11 /11

Atopijski dermatitis pri novorojenčku

Zelo pomembno je vedeti, da se atopijski dermatitis pokaže šele po tretjem mesecu življenja, ker novorojenčka do takrat ščitijo protitelesa, ki jih je dobil pasivno iz materine krvi. Ta zaščitna protitelesa sčasoma izginejo, se pa začne aktivnost otrokovega lastnega imunskega sistema. Če so prisotni znaki vnetja pred tretjim mesecem, zelo verjetno gre za drugo diagnozo in je to najpogostejše seboroični dermatitis pri dojenčkih.

Vzroki za nastanek bolezni

Patogeneza atopijskega dermatitisa je multifaktorska. Naše znanje o vzrokih za nastanek atopijskega dermatitisa je še vedno nepopolno. Vemo, da sodeluje pri tej bolezni več dejavnikov, od katerih jih poznamo le nekaj. Razlog za atopični dermatitis je podedovana kožna preobčutljivost; 70 odstotkov bolnikov z atopijskim dermatitisom ima vsaj enega družinskega člana z atopijsko boleznijo (atopijski dermatitis, astma ali seneni nahod). Zelo pomembno je tudi okvarjeno pregradno delovanje kože, zaradi česar postane ta suha in dovzetna za škodljive vplive dražečih snovi iz okolja.

Diagnoze atopijskega dermatitisa ni preprosto postaviti, saj saj ne obstaja test, ki bi lahko takoj potrdil mnenje, da gre za to bolezen. Še bolj zapleteno je ugotavljanje vzroka bolezni. Tako kot pri vseh drugih otroških boleznih je najpomembnejši zelo natančen pogovor s starši otroka, saj že na podlagi teh podatkov večkrat z veliko verjetnostjo posumimo, da gre za atopijski dermatitis. Razgovoru sladi obsežen klinični pregled. Zdravniki postavimo diagnozo obolelosti na podlagi klinične slike oz. rdečice, krast, spraskanin, suhe kože. Potem se opravijo krvni testi s katerimi merijo povišanost IgE – protiteles ter alergijski vbodni testi na notranjih straneh podlahti. Ti namreč pokažejo alergično reakcijo na določene alergene, katerih se je potem treba izogibati, ker so povzročitelji izbruha ekcemov in rdečice.

Pri postavljanju diagnoze si zdravniki pomagamo z diagnostičnimi merili. Bolnik mora za dokončno postavitev diagnoze izpolnjevati tri glavna in tri pomožna merila.

Med glavna merila štejemo:

• prisotnost srbečice, ki je eden najpogostejših znakov, saj atopijskega dermatitisa brez srbečice praktično ni

• značilna lokalizacija kožnih sprememb; pri dojenčkih in majhnih otrocih so prizadeti predvsem koža obraza in zunanjih delov okončin oziroma prizadetost kože vratu in pregibov zgornjih in spodnjih udov pri mladostnikih. Predel kože pod plenicami pri dojenčku ostane značilno povsem neprizadet

• kronične in ponavljajoče se kožne spremembe

• pozitivna osebna ali družinska obremenjenost glede atopijskih bolezni.

Pomožna merila so:

• suha, luščeča se koža

• razpoke za uhlji

• povišani celotni IgE

• pozitivni kožni vbodni testi

• kožni simptomi pred 5. letom življenja

• nagnjenost h kožnim okužbam

• Dennie-Morganijeva dvoja guba na spodnjih vekah

• recidivirajoči konjunktivitis

• vnetje ustnic

• kroničen ekcem na prsnih bradavicah

• bled obraz

• nespecifičen dermatitis dlani in podplatov

• netolerantnost do volne, potenja ...

Več o atopijskem dermatitisu si lahko preberete tudi tukaj.