|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

BLOG: Izjemno vztrajni otroci

Helena Primic, urednica Ringaraja.net, 5.1.2019
Hčerino moč moram jemati kot darilo, kot izziv, da se zazrem vase in ugotovim, kje sem pa jaz v povezavi z njeno željo. Saj zato pa je hči tako zelo vztrajna - ker me vabi, da ji že končno povem, kaj zares mislim.

image
Avtonomni otroci so pri izražanju svojih želja zelo vztrajni.
/11


Preden nisi starš izjemno vztrajnemu otroku, otroku z močno voljo ali avtonomnemu otroku, kot ga imenuje danski strokovnjak za vzgojo Jesper Juul, zares ne veš, kaj te čaka.

Tudi sama sem v tistih časih, ko še nisem bila mama, torej iz varne razdalje, pogosto modrovala in se delala pametno, kako zelo popustljivi in nemočni so nekateri starši, ki popustijo, da je po otrokovo, četudi je na kilometre videti, da tega nočejo.

Toda, takrat pač nisem vedela, da je to verjetno že 65. "bitka" tisti dan in da enostavno nimajo toliko vztrajnosti in moči kot to majhno in superodločno bitje pred njimi. In te vsakodnevne bitke so z leti, ko otrok postaja tudi vse bolj pogajalsko močan, še toliko težje. Komu se pa da vsak dan za čisto vsako reč v nedogled pregovarjati?! Če preskočim vse tiste bitke s previjanjem in uspavanjem, ali si bo umil zobe ali ne ter si pustil ostriči nohte? Si bo obul nogavice in zakaj že mora imeti točno te nogavice? Bo jedel to, kar je na krožniku, in ali res mora jesti točno zdaj? "Mami, poslušaj. Kaj pa če ..." že tridesetič (in to čisto zares!), četudi sem vsakič rekla ne. Zakaj hudiča mora biti moja hči tako hudičevo trmasta?!

 

Sama sem rabila kar nekaj let zelo izčrpavajočega materinstva, da sem prepoznala, da gre v resnici za klasične bitke za premoč, v katerih v resnici nihče ne zmaga. Ne glede na to, ali trmasto vztrajam pri svojem (ker kdo je šef v naši družini - odrasli ali otroci?) ali popustim, ker imam tisti trenutek slabše zaloge vztrajnosti in energije ter enostavno ne zmorem več.

Če vztrajam le zato, ker hočem dokazati, katera je močnejša, se hčerka kot tipična avtonomna punca prizadeto umakne od mene in porušim najino povezanost ter ogrozim kakovost najinega odnosa. Če pa popustim le zato, ker se mi enostavno ne da več bojevati, pa je hčerka sicer za nekaj časa zadovoljna, ker je dosegla svoje, toda vse bolj zmedena in zahtevna, saj pogreša kompetentnega odraslega vodja.

Nobena pot torej ni prava, dokler v ozadju leži moje prepričanje, da gre za bitko moči, v kateri me hčerka s svojo izjemno močjo vse bolj ogroža. Kako se torej izviti iz te igre, ki nikogar ne osrečuje?

 

Sama sem ugotovila sledeče:

  • Najprej si moram priznati, da moja avtonomna hči zelo zelo dobro ve, kaj hoče. V resnici me pri tem zelo spominja name, ki me nič na svetu ne more premakniti, ko si nekaj zapičim v glavo. Ni važno, kaj ji sporoča okolica, ona ve, kdo je in kaj hoče. In pika. V resnici je to zelo pozitivna lastnost, saj je zunanji vetrovi ne bodo zlahka premaknili. Tudi, ko bo šlo za recimo droge in druge skušnjave, ki nas lahko odpeljejo v nevarne vode. Zato je ta njena ultratrma v resnici pozitivna lastnost!
  • Ko sem soočena s hčerino močno voljo, me v resnici ne iztiri njena moč, temveč moja nemoč - to, da si sama v tistem trenutku niti približno nisem tako zelo na jasnem, kaj bi pa jaz rada, kaj jaz hočem. Razjezim se torej zato, ker njena silna moč razgali mojo nesigurnost in mojo nepostavljenost znotraj same sebe.
  • Njeno moč moram torej jemati kot darilo, kot izziv, da se zazrem vase in ugotovim, kje sem pa jaz v povezavi z njeno željo. Saj zato pa je hči tako zelo vztrajna - ker me vabi, da ji že končno povem, kaj zares mislim. S tem, ko me že stotič vpraša isto (pa saj vem, da malo pretiravam), mi v resnici pomaga pri rojstvu moje osebne resnice, zato bi ji morala reči hvala namesto, da se nanjo jezim, ker je tako tečna.
  • Kaj pa, če se v tistem trenutku enostavno ne morem najti in potrebujem več časa, da ugotovim, kaj bi pa jaz rada? Jah, pač sledim sama sebi in ji to tudi povem: da ji še ne morem dati odgovora, da rabim več časa. Ko to zares začutim in se pri tem ne počutim krivo, ker kakšna pa sem, da ne vem odgovora, hči vedno kar "čudežno" neha drezati vame.

 

Tako čisto za konec bom pa vendarle priznala - še vedno pridejo trenutki, ko sem zelo utrujena, izčrpana, brez energije in volje, ko se mi ne da brskati po sebi in ugotavljati, kdo sem in kaj hočem. Pa čeprav mi moja vztrajna hči ponuja odlično priložnost, da se srečam. Takrat pač popustim. In se zato počutim vse manj krivo, saj vem, da nisem popolna mama, ki v vsaki situaciji odreagira idealno. Sem le dovolj dobra mama, ki dela tudi napake. Ki jih mora seveda potem tudi nekako odplačati. Toda o tem pa naslednjič.  

 


 

helena primicHelena Primic je urednica portala Ringaraja.net, sicer pa samostojna novinarka, tekstopiska, sodelavka Familylab Slovenija in mama dveh hčera.

 

 

 

 

 

 


Mnenja blogerke ne izražajo nujno mnenja uredništva Ringaraja.net.


Pretres možganov pri otroku
Če otrok pade, dobi udarec v glavo, lahko pride do pretresa možganov. To pomeni, da se pritisk, ki deluje na lobanjo, pr...
6
Nagrajenci nagradne igre Milupa
Nagradna igra je uspešno zaključena, znani so srečni izžrebanci, ki prejmejo dve mlečno žitni kašici Milupa. Poglej, če ...
5
Kaj sporočajo otroške risbe?
Preden otroci obvladajo uporabo pogovornega jezika, svoja čustva izražajo preko spontanega risanja. Risba otroka zato no...
3
Vzgoja po dansko
Da so Danci že 40 let med najsrečnejšimi narodi na svetu, je po mnenju avtoric knjige Vzgoja po dansko "kriva" dan...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...
BLOG: Zgodba "mojega" Vehe
Ko sem ga prvič srečala pred desetimi leti, je bil ves suhcan in razcapan, a z živimi in radovednimi očmi. Po novem je v...




dojencek
v3sn4

Z dojenckom na letalo!?

da (54%)

ne (46%)


Število vseh glasov: 41

Hvala za glasove. Glasoval/a si že za vse aktualne ankete. Lahko pa ustvariš svojo anketo!