/11 /11

Driska ali diareja je spremenjena konsistenca iztrebkov, ki se kažejo z večjo vsebnostjo vode, večjim volumnom ali s povečanim številom odvajanj. Sprememba konsistence iztrebkov pomeni kašaste ali tekoče iztrebke, povečana frekvenca odvajanj pa pomeni 3 ali več odvajanj dnevno, je za portal Ringaraja povedala dr. med. Jasmina Goriup iz ZZV Ljubljana.

Vzroki driske 

Driska ima lahko najrazličnejše vzroke. 

Možni vzroki driske so: 

• Okužbe s patogenimi mikroorganizmi (virusi, bakterije, paraziti) – ta vzrok je najpogostejši.

• Preobčutljivost za sestavine živil (mleko, gluten).

• Avtoimune bolezni črevesja (kronično vnetje črevesa - ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen).

• Stranski učinki nekaterih zdravil (antibiotiki).

• Funkcijske motnje, značilne za sindrom razdražljivega črevesja.

• Intoksikacija (zastrupitev) s kemikalijami.

• Driska se lahko pojavi tudi pri drugih infekcijskih boleznih (npr. pri malariji, ošpicah in gripi).

• Potovanja v oddaljene kraje z nižjim življenjskim standardom – predvsem tropski in subtropski predeli (potovalna driska).

• Nepravilno delovanje trebušne slinavke.

• Zloraba odvajal.

• Sistemske bolezni (npr. cistična fibroza), ko pride do okvare notranjih organov zaradi prirojenega nastajanja vodnih bul.

• Operativna odstranitev delov črevesja zaradi drugih bolezni.

Vzrokov driske je torej veliko. Kot pa sem že omenila, je najpogostejši vzrok driske infekcijske narave – to je driska, kot simptom črevesnih nalezljivih bolezni, ki jih povzročajo virusi, bakterije in zajedavci. Pri nas so najpogostejši povzročitelji infekcijskih drisk pri otroku rotavirusi, kalicivirusi, salmonele, kampilobakter in nekateri zajedavci, je povedala dr.med. Jasmina Goriup.

Najpogostejše so infekcijske driske: 

Okužbe se prenašajo fekalno-oralno (z onesnaženimi rokami skozi usta), z uživanjem okužene hrane ali vode, z dotikom z okuženimi predmeti ali površinami, nekateri virusi pa se prenašajo tudi aerogeno, ko se pri bruhanju tvori aerosol (drobni delci snovi, ki lebdijo v zraku). 

Glavni znak nalezljivih črevesnih okužb je driska, ki jo pogosto spremljajo slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in povišana telesna temperatura. Blatu je lahko primešana sluz ali kri ter ima včasih spremenjeno barvo in smrdeč vonj.

Bolezenski znaki pri otroku z drisko

Otrok večkrat dnevno odvaja tekoče blato s primesmi ali brez njih. Kadar je otrok še dojen, govorimo o driski, če odvaja pogosteje kot običajno (normalno lahko do dvanajstkrat dnevno) ali je blato spremenjene barve in ima primesi (sluz, krvave nitke).

Obenem večji otrok toži za slabostjo, bolečinami v trebuhu, lahko ima tudi povišano telesno temperaturo, odklanja hrano in pijačo, nima teka, je utrujen, poležava ter veliko spi.

Znaki izsušenosti

Znaki izsušenosti se pojavijo zaradi prevelike izgube tekočine (driska in/ali bruhanje, ki se pogosto pojavi z drisko) ali premajhnega vnosa tekočine, ker otrok s pitjem ni sposoben nadomestiti izgubljene tekočine. 

Izsušen otrok je žejen, ima razpokane in živo rdeče ustnice, manj vlažen, lepljiv in obložen jezik, ustna sluznica je suha, slina pa gosta. Oči so temno obrobljene in upadle, pri dojenčku je velika mečava vbočena. Koža je bleda in hladna, kožna guba se počasneje izravna. Otrok manj lula kot običajno (pleničke so manj mokre). Urin je temno obarvan, gost in zaudarja. Izsušen otrok hujša oziroma izgublja na telesni teži.

Blago dehidracijo (izsušenost) zaznamo kot zvečano žejo in suhost ustne sluznice. Zmerna do huda pa lahko povzroči omedlevice, kadar je bolnik v pokončnem položaju, zmanjšano količino seča, splošno oslabelost, šok, ledvično odpoved in celo komo.

Če imate vprašanje o otroških nalezljivih boleznih, ga lahko zastavite Ringarajinim strokovnjakom, pediatrom TUKAJ.

Če imate vprašanje, povezano z drisko pri otroku, ga lahko zastavite gastroenterologu dr. Jerneju Dolinšku TUKAJ.