Endometriozo običajno spremljajo hude bolečine.

/11 /11

Endometrioza je stanje, pri katerem raste tkivo, ki normalno tvori notranjo plast maternice, tudi izven maternične votline. Lahko zaide v trebušno votlino, pogosta je na jajčnikih, velikokrat na mehurju, tudi na vezeh. To pa lahko vodi do resnih zdravstvenih težav in neplodnosti, saj je bolezen najpogostejša prav pri ženskah v rodni dobi.

Bolezen lahko spremljajo hude bolečine, imela naj bi jo več kot desetina žensk, po nekaterih ocenah pa je prisotna pri vsaki drugi ženski, ki tarna zaradi bolečih ob menstruaciji.

Vzroki za nastanek

Bolezen pospešuje hormon estrogen, ki je potreben za rast maternične sluznice. Vzrok za njen nastanek je še danes neznanka, domneve se vrtijo okrog treh teorij. Prva domneva govori o retrogradni menstruaciji. Menstrualna kri se preko jajcevodov izloči v trebušno votlino. Pojavlja se pri večini žensk, še vedno pa ni znano, zakaj le pri nekaterih pride do endometrioze. Imunski sistem navadno sam odstrani ostanke krvi, pri nekaterih pa se ostanki vsadijo in začnejo rasti ter na tak način tvorijo endometriozo.

Druga teorija govori o metastaziranju celic. To pojasni oddaljene pojave endometrioze. Te so včasih tudi na pljučih ali komolcih.

Zadnja teorija pa pravi, da se potrebušnica lahko ob določenih signalih spremeni v tkivo, podobno maternični sluznici (tako kot se je iz tega tkiva nekoč v zarodkovem stanju preobrazila v rodila).

Bolezen je dedna, danes je pogostejša tudi zato, ker je manj nosečnosti oziroma se nosečnost pojavlja v kasnejši rodni dobi, s tem pa je tudi manj prekinitev menstruacij.

Simptomi

Najpogostejši simptom je bolečina. Ta se pojavi v kar 80 odstotkih obolelih. Bolečina se pojavi že pred menstruacijo, se stopnjuje in doseže vrh med menstruacijo. Bolečina je lahko omejena na točno določeno mesto, pri nekaterih pa generalizirana, kar pomeni, da jih boli celoten trebuh. Menstruacije so lahko neredne ali zelo močne.

Približno 40 odstotkov obolelih žensk tarna tudi, da imajo bolečine med spolnimi odnosi.

Pogost simptom, ki kaže na endometriozo je tudi neplodnost. Kar 30 odstotkov žensk, ki imajo težave z zanositvijo, ima endometriozo. Bolezen nekje v telesu povzroči zraščanje organov med seboj, kar spremeni njihove funkcije. Dokaj uspešno se jo ozdravi s kirurškim posegom( kadar sta prizadeta in zamašena oba jajcevoda) in več kot polovica žensk, ki ji z operacijo endometriozo odstranijo, uspešno zanosi v roku leta ali dveh.

Manj pa je jasno, zakaj se neplodnost ali zmanjšana plodnost pojavlja tudi pri blažji obliki bolezni.

Diagnoza

Edina gotova metoda za odkrivanje endometrioze je laparoskopija. S to metodo lahko vidijo število in lokacijo sprememb.

Bolezen pa lahko le nakažejo preiskave, kot so ultrazvok, CT ali magnetna resonanca.

Zdravljenje 

Na razvoj endometrioze zaviralno vplivata materinstvo in menopavza. Kako bolezen uspešno zdraviti pa še do danes ni znano. Nekoč so jo zdravili z odstranitvijo maternice in jajčnikov. A tudi to ni garancija, da se bolezen ne ponovi. Danes jo s pomočjo laparoskopije odkrijejo dovolj zgodaj in pri operaciji lahko ohranijo organ in njegovo funkcijo. Velikokrat je dovolj tudi že konzervativno zdravljenje z lajšanjem bolečin in zdravljenje neplodnosti.

Ženske, ki imajo endometriozo, se morajo zdraviti za neplodnost, laporoskopska odstranitev pri blažjih oblikah bolezni, lahko dvigne verjetnost zanositve tudi do 50 odstotkov.

Dobra terapija zoper bolezni je nosečnost, saj v tem času endometrioza v veliki meri izgine. To pa pomeni, da je tudi verjetnost zanositve po naravni poti po prvem porodu večja.