Naša finančna prihodnost bo vedno bolj odvisna od nas samih in vedno manj od države. Ključna področja, ki zagotavljajo  človeku dostojno življenje, so zdravje, šolanje, pokojnina oziroma renta. Za vse tri stvari pa potrebujemo DENAR. Če tega nimamo, se moramo zadovoljiti s povprečno ravnjo storitev na teh področjih. Seveda potrebujemo denar tudi za druge stvari, kot so obleka, hrana, stanovanje, avto; kvalitetno preživljanje prostega časa (potovanje po svetu, smučanje, kultura, hobiji…); kapital za služenje denarja. ipd. Denar je torej v današnji razviti družbi izrednega pomena, zaradi tega mora vsak posameznik del prostega časa posvetiti izobraževanju, in sicer kako denar zaslužiti in kako z njim ravnati in kam ga vlagati.

Varnost naložbe je odvisna od stopnje tveganja, ki ga določena naložba prinaša s sabo. Stopnja tveganja se meri z verjetnostjo, da bomo po koncu naložbe dobili vrnjen naloženi denar s pričakovanim zaslužkom. Večja kot je verjetnost, da bomo dobili z naložbo tisto, kar pričakujemo, bolj varna je naložba. Seveda pa se varnost in donosnost, ki jo navajamo v naslednji točki, med seboj izključujeta. Lahko imamo eno ali drugo in nikoli obeh hkrati.

To je tisti pričakovani zaslužek vlagatelja v obdobju enega leta, ki ga ta pričakuje glede na tveganje, ki ga posamezna oblika naložbe vsebuje. Vlagatelj bo torej zadovoljen, če bo v enem letu zaslužil vsaj toliko, kot je njegov pričakovani donos. Če bo zaslužil več, bo zadovoljen še bolj, če pa bo  zaslužil manj, bo  verjetno poskusil denar vložiti drugam, kjer bo donos glede na naložbeno tveganje večji. Pričakovani donos torej nikakor ni tudi dejanski donos. Ta je lahko od njega višji pa tudi veliko nižji, nastane lahko celo izguba – negativni donos. Kolikšen dejanski zaslužek lahko torej vlagatelj pričakuje?

Pričakovani zaslužek = pričakovani donos  x  stopnja tveganja naložbe.

Likvidnost posamezne naložbe je njena sposobnost, da se finančna sredstva iz oblike, ki jo ima naložba, ponovno spremeni v denar (npr. pri prodaji nepremičnine se finančno sredstvo iz nepremičnine spremeni v denarno obliko). Ta sposobnost se vrednoti glede na čas trajanja od odločitve lastnika finančnih sredstev za spremembo njihove oblike do prejetja denarja od  kupca. Čim krajši je ta čas, tem bolj je neka naložba likvidna. Zelo veliko likvidnost imajo npr. delnice dobrih podjetij na likvidnih kapitalskih trgih, zelo nizko pa nepremičnine. Visoko likvidnost imajo tudi naložbe v življenjsko zavarovanje (denar je v primeru odkupa pogodbe na računu zavarovalca v nekaj dneh). Toda zaradi velike izgube zaradi velikih stroškov, ki si jih zaračunajo zavarovalnice, menimo, da so te naložbe slabo likvidne.

Velike količine jajc nikoli ne smemo nositi v isti košari, ker s tem tvegamo, da bomo v primeru nesreče razbili vsa jajca. Nekaj podobnega velja tudi za naložbe denarja. Razpršenost naložb lahko zagotavljamo na različne načine: več celin, več držav, več različnih gospodarskih panog, različne oblike naložb, različne finančne ustanove, ki bodo upravljale  naše naložbe, različna ročnost naložb.S tem ko naložbe razpršimo, ne dosežemo z vsakim delom naložb maksimalnega donosa, toda izognemo se, da bi v primeru potresa, vojne, gospodarske recesije, stečaja finančne institucije, slabega poslovanja posameznega podjetja ipd. izgubili večino svojega denarja, ki ga nalagamo, da bi z njim zaslužili.

Z ročnostjo naložb opredeljujemo čas, v okviru katerega lahko vlagatelj optimalno pričakuje, da bo njegova naložba končana, torej se bo ponovno spremenila v denarno obliko in bo s tem pripravljena za potrošnjo ali novo naložbo. Če kupimo nepremičnino zato, da jo bomo kasneje dražje prodali, lahko to prodajo realno pričakujemo v roku enega leta do treh let. Nepremičnino lahko prodamo po nizki ceni že prej, toda namen naše naložbe je zaslužiti. Takega kupca pa je v kratkem času težko najti. Zato ob nakupu nepremičnine ni smiselno predpostavljati, da bomo dobrega kupca našli v nekaj dneh. Če denar naložimo v polico življenjskega zavarovanja za dobo 20 let, lahko optimalno pričakujemo, da bomo vloženi denar in zaslužek prejeli čez 20 let.  Če vežemo denar na banki za 3 mesece, lahko optimalno pričakujemo, da bomo imeli ponovno denar čez 3 mesece. Lahko ga imamo že prej, toda to ni optimalno, ker bomo izgubili obresti.