/11 /11

Od dne, ko obelodaniš veselo novico, do odhoda v porodnišnico, vso vesoljno Slovenijo najbolj zanima ime. To seveda ni nič nenavadnega in bi bilo popolnoma sprejemljivo, če ne bi vsak imel o tem imenu tudi jasno izdelanega mnenja. Če si si pri izbiri drznil uporabiti nekaj več umetniške svobode, bo vse narobe, če slediš tradiciji, bo vse narobe, če je ime prekratko ali predolgo, bo spet vse narobe. In če bo komu slučajno všeč, bo narobe iz numerološkega vidika. Skratka, čim prej se sprijazni s tem, da si otroka poimenoval narobe.

Da bi se izognila vsem pripombam in mnenjem o imenih, vztrajam pri tem, da ga pač še nisva dokončno izbrala. Seveda je tudi to narobe, ampak pri tej verziji vsaj ne slišiš razlag, kot so: »Joj pa ne Peter! Mi je en Peter v vrtcu ukradel modro barvico, preklet delinkvent, pa si še do zdaj nisem čist opomogla od šoka!«, ali pa: » A, Nika, ja lepo, jih poznam vsaj 50.«. Ima pa ta štorija druge slabosti. Debata se nemudoma sprevrže v dolgotrajno ugibanje, kako vse bi lahko poimenovala dete. Seveda so najlepša imena z najboljšo karmo identična imenom vseh, ki sodelujejo v debati. Vse kolegice z največjim veseljem s teboj delijo svojih top 10 imen za otroke, pri tem pa ti je kristalno jasno, da bo zbadala igle v mini woodo lutko, če si drzneš katerega od njih dejansko uporabit (še krajo identitete bi ti prej odpustila). Debata gre lahko tudi v smeri, kako ga ne smeš poimenovati, kar pa te zopet pripelje do prvotne ugotovitve, da bo dete najbolj srečno, če ne bo imelo imena.

No, pa tudi to ne bo šlo. Zakon namreč določa, da se morata starša v roku 30 dni po rojstvu zedinit glede imena, sicer se vmeša center za socialno delo, na koncu pa še sodišče, ki v skrajnem primeru določi ime in za vse pretrpljene muke izstavi fakturo.

Hočeš nočeš, naj bo Janez ali Lea, Viktor ali Tanja, vedno se bo našlo malo morje tistih, ki vedo več in bolje, ampak klinc, naj si naredijo svoje otroke, ni res?!

Vir: www.diva.si