/11 /11

Kako jim sporočiti oz. jih seznaniti s težko življenjsko situacijo? Če smo pri tem nepremišljeni, netaktni in brez vsaj malo samokontrole lahko že tako težko situacijo še poslabšamo.

Napake pri seznanjanju

Ko ostanemo brez zaposlitve, se nam življenje obrne na glavo. Dohodek v gospodinjstvu se zmanjša in kupna moč pade. Poleg tega se običajno spremeni tudi naše psihično stanje, razpoloženje, pogled na prihodnost. Pri seznanjanju otrok z dejstvom, da smo ostali brez zaposlitve, lahko naredimo dve veliki napaki. Prva je ta, da jih poskušamo iz novonastale situacije povsem izvzeti in gospodinjske potrošnje ne prilagoditi novemu stanju. Druga napaka pa je, da začnemo življenje opisovati zelo pesimistično in negotovo glede tega, ali bo družina imela streho nad glavo, ali bo dovolj hrane, dovolj za obleči in podobno.

Situacijo opišemo čim bolj »tehnično« …

Čeprav je situacija, ko ostanemo brez zaposlitve gotovo neke vrste šok in se pri tem lahko počutimo nemočni, je treba v komunikaciji z otroki glede tega obdržani stopnjo našega dostojanstva in jim situacijo opisati brez osebne prizadetosti. Otroke poskušamo čim bolj »tehnično« seznaniti z izgubo zaposlitve in obsegom dohodka ter jim ob enem nakazati, da se bo sčasoma potrebno kakšni stvari tudi odpovedati. Pri tem ne uporabljamo pretežkih besed, kot »bomo pa na cesti« ali pa »ne vem kaj bomo jedli«, četudi takrat, ko jih izrečemo, ne mislimo dobesedno. Otroku lahko takšna izjava pomeni težko obremenitev in ga pripelje v hudo stisko. O stvareh, katerim se bo družina zaradi novonastale situacije morala odpovedati, naj se člani odločijo skupaj. Če je mogoče, naj otroci sami odločajo o svojih prioritetah. Paziti moramo na to, da otroku še vedno ostanemo starš, torej tisti, ki jih ima rad, ki jih zaščiti, če je potrebno, jim je sposoben dati dober nasvet in jih spodbuja. Ne smemo se spremeniti v tečnega starša, ki mu je mar samo njegovih problemov, s katerimi obremenjuje vse okoli sebe.

Težave otrok, preobremenjenih z izgubo zaposlitve staršev

Raziskave o vplivu recesije na otroke, ki so jih opravili v Združenih državah Amerike, so pokazale, da so otroci, ki so preveč obremenjeni z izgubo zaposlitve staršev, podvrženi poslabšanju šolskega uspeha, večji razdražljivosti, življenjskemu pesimizmu, tesnobnosti, živčnemu vedenju, prerekanju in tudi povečanju potrebe po pozornosti. Poleg tega se pogosto pritožujejo nad bolečinami, za katere ni fizioloških vzrokov. Vsaj nekatere ugotovitve ameriških raziskav gotovo veljajo tudi pri nas, zato moramo biti toliko bolj pozorni.

Ohranimo zadostno mero življenjskega optimizma

Izguba službe nas postavi pred težko življenjsko situacijo. Stvari se obrnejo na glavo, marsikatera razvada in še do včeraj samoumevna želja, ni več dosegljiva. V našem življenju in še posebej pri odnosih z otrokom pa moramo kljub temu ohraniti zadostno mero smeha, sproščenosti, življenjske radosti, pogovora, optimizma, ustvarjalnosti in radovednosti. Na koncu koncev je to priložnost za nov začetek, novo kariero in kar nekaj uspešnih ljudi je začelo pot svojega uspeha po izgubi ne ravno sanjske službe. Morda še nasvet, da se kakšnim drobnim in poceni razvadam kljub vsemu ne odpovemo, saj bi, če bi poskusili parafrazirati Napoleona, rekli takole »Drobna razvada je v času, ko ostanemo brez službe, vredna več kot denar, ki ga zanjo porabimo!«