Ali prenapetostna zaščita sploh ščiti naprave? (F: Pixabay.com)

/11 /11

V spomladanskem času, ko začne pritiskati prva, skoraj poletna vročina in poleti so kratkotrajne močne nevihte z gmenjem in strelami precej pogoste. Nevihta lahko povzroči škodo na vrtovih, v sadovnjakih, udar strele pa največ škode povzroči na naših električnih napravah. Če želimo vsaj nekoliko zmanjšati nevarnost, da bomo po nevihit ostali brez televizije, računalnika, hladilnika oziroma katere drugega našega gospodinjskega aparata, lahko dodatno namestimo prenapetostno zaščito. Ponudba izdelkov za prenapetostno zaščito električnih naprav v domovih na trgu je precej pestra, vendar je pred nakupom dobro vedeti, kaj preveriti, na kaj biti pozoren, da bo zaščita učinkovita, zato so na Zvezi potrošnikov Slovenije zapisali nekaj koristnih nasvetov.

Koristni nasveti

1. Za celovito zaščito izdelki za prenapetostno zaščito v gospodinjstvih ne zadoščajo!

Za prvo raven zaščite (razred 1) morajo poskrbeti podjetja za distribucijo električne energije v električni omarici na prenosnem omrežju. Druga raven zaščite (razred 2) mora biti vgrajena v razdelilni omarici, ki jo imajo potrošniki v hiši ali stanovanjskem bloku – za vsako fazo posebej, šele nato pride na vrsto uporaba naprave za prenapetostno zaščito (razred 3), ki jo vtaknemo v vtičnico, na katero je priključena posamezna električna naprava. Če nekako pričakujemo, da bo za prvo raven zaščite poskrbljeno, pa je predvsem v starejših stavbah lahko kritična zaščita v razdelilni omarici. V takšnem primeru tudi najboljša prenapetostna zaščita na vtičnicah ne bo uspela v popolnosti odpraviti posledic udara strele.

2. Naprave za prenapetostno zaščito brez podaljška, torej z enojno vtičnico so bile na zadnjem testu pred leti najbolje ocenjene.

3. Daljši kabel (lahko) zmanjša učinek prenapetostne zaščite.

 Na testu so pri takšnih napravah zaznali nekoliko večjo jakost napetosti in toka po zaščiti, ki pa pri nobeni napravi ni dosegla kritične ravni.

4. Nakup zaščite z enojno vtičnico je lahko bolj gospodarna odločitev.

V tem primeru namreč lahko sproti odločamo in menjamo podaljške z razdelilnikom, hkrati pa so manjši stroški za zamenjavo, če udar strele uniči zaščito.

5. Ne pretiravajte z dolžino podaljškov!

Pri razdelilniku naj dolžina kabla ne preseže 3 metrov, nikakor pa ne smete povezovati več podaljškov z razdelilniki.

VIR: Zveza potrošnikov Slovenije