V družinski proračun dodajta mesečni fond za vsakega partnerja.

/11 /11

»Ti pa res ne znaš z denarjem!« ali »Očitaš mi čisto vsak cent!« so pogosti očitki med partnerjema, ko pogovor nanese na družinski proračun.

Takšni prepiri okrog denarja se pogosto samo še povečajo in lahko postanejo tudi kronični, ko v družino pridejo otroci in z njimi še večji finančni stroški.

Kako se jih torej uspešno lotiti?

Odnos do denarja

Dejstvo je, da imamo ljudje zelo različen odnos do denarja, ki smo ga prinesli iz primarne družine in za katerega smo prepričani, da je edini pravi. Tako je ista finančna odločitev lahko za prvega starša popolnoma neodgovorno hazarderstvo, medtem ko je točno ta odločitev za njegovega partnerja premišljeno, varno tvegano in odgovorno vedenje.

Če nekateri ljudje v denarju vidijo le sredstvo, ki nam služi za to, da ga zapravimo za nujne in potrebne pa tudi praktične in zabavne reči, je denar za druge zagotovilo za varno prihodnost, zato ga je treba čim več privarčevati, pa četudi na račun odrekanja.

Kako naj torej partnerja, ki imata lahko tudi povsem drugačen pogled na denar, poiščeta konstruktivno rešitev, ki bo družini omogočila finančno varnost, hkrati pa udobno in prijetno življenje brez vsakodnevnih prepirov mame in očeta okrog denarja?

Ista postelja, ločena računa

Nekateri partnerji drugačen odnos do denarja rešijo tako, da tudi v partnerstvu in družini ohranijo »ločena« bančna računa, družinske stroške pa si proporcionalno razdelijo glede na višino plače. Tako lahko vsak partner ohrani nadzor nad lastnim denarjem in se izogne vsakodnevnim prepirom glede (ne)upravičenosti nakupov, naložb in drugih finančnih odločitev.

Toda, takšna razdelitev je smiselna le, če se oba partnerja strinjata z njo. Če ima namreč eden od partnerjev željo po skupnem družinskem proračunu in v takšni strogi ločitvi bančnih računov vidi znak partnerjevega nezaupanja, se bodo prepiri glede denarja kljub temu pojavljali in kronično ponavljali.

Mesečni fond samo zame

Če sta se s partnerjem odločila za skupno družinsko blagajno, je več kot smiselno, da si vzameta čas za temeljit pogovor o družinskih financah - da izdelata družinski finančni načrt prihodkov in odhodkov, med katere dodajta tudi mesečni fond za vsakega od partnerjev. Ta »mesečni fond samo zame« bo vsakemu partnerju omogočil dovolj svobode, da bo lahko glede na svoj individualen odnos do denarja z vsaj enim delom svojih prihodkov počel, kar bo hotel.

Pri tem se morata drug drugemu zavezati, da si glede tega osebnega fonda ne bosta nič očitala in »solila pameti«, temveč si zares dopustila popolno svobodo.

Skupne odločitve, skupna odgovornost

Pri skupnem družinskem proračunu se za vse večje in večino manjših finančnih odločitev seveda odločajta s partnerjem skupaj. In ker sta odločitve sprejela skupaj, je seveda tudi odgovornost posledic skupna. To pomeni, da so partnerjevi očitki »Vidiš, to zdaj imamo, ker sem poslušal tebe!« ne samo nepravični, temveč tudi otročje neodgovorni.

Če se namreč eden od partnerjev težko odloča in vso odgovornost finančnih odločitev vedno prepušča partnerju, kasneje, ko se pokaže, ali je bila odločitev "pametna" ali ne, nima pravice partnerju takšne »nespametne« odločitve očitati, saj se je zavestno »izločil iz igre«.

Toda, če opažate, da se partner prav vedno težje odloča, ko gre za denar, si je za vse finančne odločitve, ki lahko počakajo (večinoma lahko!), dobro vzeti več časa, da odločitev zares dozori v obeh partnerjih in se noben od vaju ne počuti v izbiro in odločitev prisiljen.

Na skupno odgovornost pa ne pozabita tudi v primerih ali tistih mesecih, ko vam denarja primanjkuje. Očitki partnerju, da ima premajhno plačo ali da je za nastalo situacijo »kriv« on, ker je brez službe, zagotovo ne prinesejo nič dobrega ne denarnici ne odnosu. V težkih situacijah se s partnerjem opomnita, da sta skupaj na istem čolnu in le s skupnimi močmi lahko zaplujeta proti bolj mirnim vodam.

Ko se nikakor ne moreta zediniti ...

Kaj pa storiti v primerih, ko se s partnerjem glede določene finančne odločitve ali odnosa do denarja na sploh kljub tehtnemu premisleku in številnim pogovorom nikakor ne moreta zediniti? Takrat se je dobro spomniti, da so prepiri okrog denarja v partnerstvu pogosto le »kost, ki jo glodamo« oz. priročno bojno polje (kot tudi vzgoja, gospodinjska opravila in odnosi s starimi starši), na katerem preigravamo veliko bolj globoke partnerske težave – stare zamere in nerazrešene konflikte.

Če se namreč v partnerskem odnosu počutimo ljubljene in spoštovane ter se ljubeče in spoštljivo tudi sami vedemo do partnerja, smo veliko prej pripravljeni skleniti kompromis oz. popustiti, kot če globoko v sebi nosimo občutek, da nas partner ne ceni dovolj in nas sedaj še na področju financ hoče prisiliti, da »požremo« lastna načela glede denarja.