Zaradi vse pogostejših dilem, kaj storiti, če s privarčevanim denarjem nismo pripravljeni tvegati ali če vemo, da ga bomo morda kmalu potrebovali, smo se odločili, da tokrat naredimo primerjavo med dvema konzervativnejšima naložbama. Na eni strani imamo tako tradicionalno banko, na drugi vzajemne sklade denarnega trga.

 

Med finančniki najdemo tako pristaše ene, kot tudi druge oblike naložbe, tako da enotnega odgovora na to, katera je boljša, ne moremo podati. Lahko pa omenimo njune lastnosti, vsak posameznik pa se nato odloči za tisto, ki mu glede na potrebe bolj ustreza.

 

Najpomembnejši razliki med obema načinoma sta gotovo dostopnost do sredstev in zajamčenost višine sredstev. Za tiste, ki jim več pomeni takojšnja dostopnost do privarčevanih sredstev, je boljša izbira vzajemni sklad, saj bodo imeli denar na svojem transakcijskem računu v petih delovnih dneh po vložitvi zahtevka za izplačilo. Za druge, ki jim je pomembnejše, da so njihovi prihranki povsem na varnem, je boljša izbira banka, v kateri so sredstva do višine 22.000 € v posamezni banki zakonsko zajamčena.

Še ena postavka, kjer lahko prihaja do razlik, so stroški. Pri bančnih varčevanjih le-teh ni, pri vzajemnih skladih pa so to skrbniška in upravljavska provizija, lahko tudi vstopna. Ker sta upravljavska in skrbniška provizija vsakodnevno všteti v vrednost točke sklada, ju varčevalec neposredno sicer ne občuti, gotovo pa ju ne smemo zanemariti. Če primerjamo donosnost ene in druge oblike naložb lahko ugotovimo, da do večjih razlik ne prihaja, podatki za lansko leto govorijo celo v prid bančnim vezavam, saj je najvišja letna donosnost denarnih skladov na slovenskem trgu nekaj čez 4 %, povprečne donosnosti se gibljejo od 3 do 4 %, obstajajo pa tudi taki, ki so pridelali izgubo. V banki lahko za vezavo sredstev za 1 leto ali več dobimo tudi preko 5 % obresti, obresti za vezavo sredstev za en mesec pa se gibljejo okoli 3,5 %.

 

 

Glede davčnega vidika sta naložbi ob višjih zneskih precej izenačeni, ob nižjih pa je v prednosti banka. Pri vzajemnih skladih je potrebno plačati davek na dobiček dosežen ob prodaji točk, ki se znižuje vsakih pet let držanja sredstev. Prav tako je treba plačati davek na obresti pri bančni vezavi, vendar le, če obresti presegajo zakonsko določen znesek, ki je za leto 2007 znašal 1.000 €. Višina davčne stopnje je pri obeh 20 %.

 

Primerjava vzajemnega sklada denarnega trga in vezanega bančnega depozita (odebeljeno pomeni prednost posamezne naložbe) 

 

	Vzajemni skladi denarnega trga	Vezani bančni depozit
Stroški	Upravljavska in skrbniška provizija, lahko tudi vstopna.	Jih ni.
Dostopnost prihrankov	V roku petih delovnih dni.	Po preteku vezave.
Donosnost	Odvisna od poslovanja vzajemnega sklada.	Vnaprej določeni %.
Garancija	Ne.	Da, do 22.000 EUR.
Davek	20 %.	Nad 1000 evrov obresti 20 %.

 

 

V letošnjem letu vse govori v prid vezani bančni vlogi, ni pa nujno, da bo tako tudi v naslednjih letih. Donosi v vzajemnih skladih so namreč nepredvidljivi, prav tako pa se tudi obrestne mere v bankah spreminjajo. Pred enim letom so bile vezane vloge, ki bi ponujale preko 5-odstotne donose redke, danes jih je moč dobiti skoraj v vsaki banki. Ko boste izbirali naložbo, se raje kot na donosnost ozirajte na to, kateri od naštetih pogojev vam bolj ustrezajo in na podlagi tega svoje prihranke zaupajte izbrani finančni ustanovi. Zapomnite si, idealnih naložb ni, so le drugačne, in prav ta drugačnost vsaki izmed njih omogoča, da med množico najde svoje privržence.