/11 /11

 V prejšnjem članku smo pogledali, kateri so možni načini varčevanja za varno finančno prihodnost naših otrok. Kot obljubljeno, vam bomo v naslednjih člankih podrobneje predstavili vzajemne sklade, naložbena življenjska zavarovanja in bančne naložbe. Danes so na vrsti prvi.

Čisto na splošno lahko vzajemni sklad opišemo kot združeno premoženje večjega števila lastnikov - vlagateljev. Z vloženimi sredstvi kupite investicijske kupone, ki se glasijo na določeno število točk (enot premoženja) vzajemnega sklada. Upravitelji skladov nato z vašim premoženjem kupujejo in prodajajo vrednostne papirje na trgu kapitala. Na ta način lahko sami dosežete večjo razpršenost z manj sredstvi, z vašim premoženje pa upravljajo finančni strokovnjaki.

Poznamo več tipov vzajemnih skladov, ki se med seboj razlikujejo v tem, katera oblika naložb predstavlja večino. V delniških skladih so to delnice, v obvezniških obveznice, v denarnih instrumenti denarnega trga, v mešanih pa kombinacija vseh. Indeksni skladi zasledujejo gibanje izbranega indeksa, skladi skladov pa svoje premoženje nalagajo v druge vzajemne sklade na svetovnem trgu. Posebna, a na slovenskem trgu precej redka oblika so garantirani skladi, ki jamčijo za določen znesek izplačila pod določenimi pogoji.

Vzajemni sklad lahko odprete na vaše ali otrokovo ime. V slednjem primeru ste vi njegov zakoniti zastopnik. Kaj je bolje? Veliko je odvisno prav od vas samih. Če odprete sklad na svoje ime, obstaja nevarnost, da boste po denarju posegli, ko ga boste potrebovali vi, ne pa vaš otrok. V primeru, da je sklad na otrokovo ime, pa boste naleteli na problem, ko boste želeli do privarčevanega denarja, saj boste centru za socialno delo morali dokazati, da bodo izplačana sredstva namenjena v dobrobit otroku. To pa zna biti zelo nadležno, včasih celo neuspešno.

Minimalno vplačilo v sklad je največkrat omejeno na vrednost ene točke, povečano za vstopno provizijo. Nekateri skladi imajo minimalno vplačilo omejeno na višji znesek, zato se o tem pozanimajte še pred pristopom. Če ste se odločili, da boste redno vplačevali določeni znesek, se vam vsekakor splača izbrati varčevalni načrt, saj bodo tako vaši vstopni stroški nižji. Ob nerednem plačevanju pa se bodo stroški varčevalnega načrta povišali.

Stroški vzajemnih skladov, ki bremenijo vlagatelje so: vstopna in/ali izstopna provizija, upravljavska in skrbniška provizija. Vstopna in izstopna provizija se obračunata ob vplačilu oziroma izplačilu v vzajemni sklad, določeni pa sta kot odstotek posameznega vplačila oziroma izplačila, in se ob vplačilu/izplačilu tudi trgata. Povprečna vstopna provizija za delniške vzajemne sklade slovenskih družb za upravljanje je 3 odstotke, za manj tvegane sklade pa se ta znižuje. Izstopna provizija je precej redka, če pa obstaja, se temu primerno zniža vstopna provizija.

Upravljalska in skrbniška provizija se navadno obračunavata dnevno in sta že zajeti v vsakodnevni vrednosti točke. Njuna višina zakonsko ni omejena, morata pa biti vnaprej znani in zapisani v pravilih upravljanja sklada. Povprečna višina upravljalske provizije v delniških vzajemnih skladih slovenskih družb za upravljanje je 2 odstotka, skrbniške pa od 0,05 pa do 0,15 odstotka.

Provizije sicer niso nepomembne, vendar je precej pomembnejše znanje upravljavcev in zaslužki skladov, ki nam povečujejo prihranke. Zatorej svojih misli od sklada ne odvrnite le, če ima ta visoke stroške, saj lahko to hkrati pomeni, da sledi aktivnejši politiki upravljanja, kar pa je v negotovih časih gotovo pozitivno. Na tem mestu pa naj opozorim tudi na dejstvo, da pretekli donosi niso garancija za prihodnost, zatorej sklada ne izberite na podlagi pretekle donosnosti.

Pa recimo še besedo ali dve o donosnosti vzajemcev. Pričakovana donosnost je nekako osem odstotkov na letni ravni, čeprav je za marsikoga to precej nizka številka, saj so nam pretekla leta navadno postregla z dvoštevilčnimi donosi. Do letos seveda. Če danes pogledamo enoletne donose, je zgodba precej drugačna, saj se donosi vrtijo vse od minus pa do plus trideset odstotkov. In prav ti globoki minusi oziroma, če se izrazim bolj strokovno, negativni trendi na kapitalskih trgih, so tisti, ki znižujejo povprečno donosnost kapitalskih naložb. Na dolgi rok, kar varčevanje ob rojstvu otroka nedvomno je, nam ti negativni trendi ne škodijo. Če smo le tako disciplinirani, da se zavedamo, da so ti padci sestavni del gibanja vrednost naložb na kapitalskih trgih. Garancije za izplačilo taka oblika naložbe sicer ne daje (izjema so garantirani skladi), verjetnost, da sklad propade pa je precej majhna, saj to pomeni, da bi morala v enem dnevu propasti vsa podjetja, ki jih ima sklad v portfelju.

Glede tveganosti vzajemnih skladov bi omenila še dejstvo, da so različni tipi skladov različno tvegani. Med tiste z najvišjo stopnjo tveganja sodijo ožje specializirani delniški vzajemni skladi, sledijo jim delniški globalni, nato mešani, kasneje obvezniški, povsem na dnu pa so zagotovo denarni.

Gotovo so vzajemni skladi, še posebej delniški, med bolj tveganimi oblikami naložb, vsem pa tveganje pada sorazmerno z dobo vlaganja. Vabim vas, da v naslednjih člankih preberete še o drugih vrstah naložb ter se po tehtnem razmisleku nato sami odločite, katero od njih boste izbrali za svojega otroka. Predlagam vam, da to odločitev sprejmete na podlagi svojih želja in potreb, ne pa na podlagi odločitve sosedov ali znancev, saj morda njihove potrebe in želje niso enake vašim.