Že v nekaj sekundah lahko vsakdo preveri pristnost tako, da bankovec nagne proti svetlobi. Pravi bankovci v primerjavi s ponarejenimi šelestijo in imajo otipljiv globoki tisk. Naša država postaja vse bolj vabljiva tudi za razpečevalce ponarejenih evro bankovcev in kovancev. Nevarnost, da bi "kupili mačka v žaklju" in naleteli na ponarejene evro bankovce in kovance, bo še večja med turistično sezono in seveda po novem letu, ko bomo tolarje zamenjali z evri.

Evropska centralna banka (ECB) je sicer pripravila vrsto zaščitnih elementov, s pomočjo katerih se da zanesljivo in hitro ugotoviti, ali so bankovci pravi. 2e v nekaj sekundah lahko vsakdo preveri pristnost tako, da bankovec nagne proti svetlobi. Na obeh straneh so namreč vidni vodni znak, pregledni motivi in varnostna nitka. Če bankovec manjših vrednosti (za 5,10 in 20 evrov) nagnete, opazite spreminjajočo se podobo na hologramskem traku. Pri bankovcih za 50 evrov, 100 evrov, 200 evrov in 500 evrov pa je spreminjajoča se po-doba vidna na hologramskem znaku. Pri bankovcih manjše vrednosti se ob nagibu bankovca na zadnji strani vidi svetleči trak, pri nagibu večjih bankovcev pa je črnilo spremenljive barve. Za laično prepoznavo je pomemben tudi podatek, da pravi bankovci v primerjavi s po-narejenimi šelestijo in imajo otipljiv globoki tisk.

Evro kovanci so zaščiteni pred ponarejanjem s strojno berljivimi elementi. Ne glede na to, v kateri državi so bili izdani,jih lahko uporabljate v prodajnih avtomatih celotnega evro območja. Na naših cestninskih po-stajah pobiralci cestnine uporabljajo za preverjanje pristnosti kovancev posebno magnetno pripravo in "falsifikator"za preverjanje pristnosti bankovcev. Na trgu obstajajo instrumenti za samodejno odkrivanje ponaredkov z zvočnim ali vizualnim signalom ali tekstovnim sporočilom, ki so zlasti koristni za trgovce, gostince, cestninarje, zaposlene v igralništvu, na poštah in bencinskih servisih, za taksiste, hotelske receptorje in podobno, ki se najpogosteje srečujejo s ponarejenimi evrobankovci in kovanci. Informacijo o testiranih instrumentih objavlja Evropska centralna banka, ki teste tudi brezplačno opravlja, rezultate pa objavlja na svoji spletni strani.

Najpogostejši so ponaredki bankovcev za 50 evrov, med ponarejevalci pa so priljubljeni tudi bankovci za 20 evrov. Pri kovancih je na trgu največ ponarejenih kovancev za 2 evra, nekateri so zelo strokovno ponarejeni. Dogaja pa se tudi, da so pristni kovanci tako malomarno uliti, da so na oko videti kot ponaredki. 0 vsakem sumu ponarejenega bankovca ali kovanca je treba obvestiti policijo. Policija svetuje, naj ljudje najprej pazijo na lastno varnost in naj se ne prepirajo ali na silo zadržujejo razpečevalcev, ker so ti lahko nevarni.

Ponaredke odkrivajo forenziki
Center za forenzične preiskave Generalne policijske uprave na podlagi uredbe sveta EU 1338/2001 po sklepu vlade od februarja 2004 opravlja tudi naloge NAC in CNAC (Nacionalni analitični center za preiskavo EU bankovcev in kovancev) in ga mora imeti vsaka država članica Evropske unije. Vodja oddelka za preiskave pisav in dokumentov dr. Dorijan Keržan je potrdil, da v letošnjem letu narašča zlasti število ponarejenih kovancev za 2 evra. Ponaredki obstajajo za vse vrste kovancev, med bankovci pa je največ ponaredkov za 50 evrov, največ jih odkrijejo v igralnicah. V bankah in menjalnicah je ponarejenih bankovcev izredno malo, ker je osebje za odkrivanje zelo dobro usposobljeno in tehnično opremljeno. Nekateri ponaredki so tako dobro izdelani, da jih javnost v 90 odstotkih primerov ne prepozna. Kovancev ljudje večinoma sploh ne pogledajo, pa tudi sicer ponaredke prepoznajo predvsem tisti, ki imajo veliko opraviti z njimi. Ponaredki prihajajo k nam večinoma iz Italije, nekaj več ponaredkov naj bi izviralo iz Bolgarije in pribaltskih držav. Za veliko tipov ponaredkov pa izvor ni znan.
.