/11 /11

Na srečo pa v današnjem času obstaja že toliko možnih načinov varčevanja, da bi težko rekli, da se ne najde nekaj za vsakega, še tako izbirčnega varčevalca. Poglejmo si, kateri so tisti splošni tipi varčevanj, ki so na voljo na našem trgu.

Življenjska zavarovanja
Življenjsko zavarovanje naj bi imel sklenjen vsak starš, saj s tem, v primeru smrti, omogoči preživetje svoji družini, torej svojemu partnerju in otrokom. Sklene se ga lahko preprosto, kot riziko zavarovanje, kjer je premija dokaj nizka, zagotavlja pa izplačilo le v primeru smrti zavarovanca. Druga oblika zavarovanja je mešano zavarovanje - to je življenjsko zavarovanje in varčevanje obenem. Del vplačila (navadno mesečnega) se tako nameni poplačilu premije zavarovanja, ostanek pa se naloži v izbrano naložbo. Najdalje so na trgu prisotna klasična zavarovanja, pri katerih se naložbenemu delu vsako leto sproti pripisuje dobiček, dosežen v konzervativnejših naložbah, kot so npr. bančni depoziti ali državni vrednostni papirji. Druga, trenutno precej popularna oblika, so naložbena življenjska zavarovanja, kjer se naložbeni del plemeniti v izbranih vzajemnih skladih. Varčevalci v tem primeru sprejemajo vsa tveganja, katerim so vzajemni skladi izpostavljeni. Pri mešanih zavarovanjih dobi ob smrti zavarovanca upravičenec izplačano dogovorjeno zavarovalno vsoto, ob doživetju pa sredstva, oplemenitena v izbranih naložbah.

Vzajemni skladi
Vzajemni skladi so dandanes precej popularna oblika varčevanja, čeprav so trenutno, zaradi neugodnega trenda na kapitalskih trgih, malo na slabšem glasu. Ampak nihanja so v taki obliki naložb povsem običajna, le varčevalci moramo osvojiti to logiko. Dejstvo je, da z vložkom v vzajemni sklad sprejemamo določeno stopnjo tveganja, ki se razlikuje glede na naložbeno politiko sklada. Ker so skladi primerni predvsem za dolgoročne naložbe, so kot nalašč za naše malčke, ki bodo privarčevan denar potrebovali šele čez 10, 15 let ali celo kasneje. Pred pristopom se dobro pozanimajte, kaj pomeni, če je sklad sklenjen na malčkovo ime, saj nočete, da vas zakonodaja preseneti, ko boste želeli privarčevana sredstva vnovčiti. Do dopolnjenega 15. leta starosti otroka je namreč za vsak dvig, ki bi ga želeli iz teh sredstev opraviti, potrebno dovoljenje centra za socialno delo, od 15. do 18. leta to dovoljenje ni več potrebno, je pa za dvig, poleg podpisa vlagatelja – otroka, potreben tudi podpis zakonitega zastopnika – starša. Po 18. letu lahko otrok s sredstvi, ki so na njegovo ime, razpolaga samostojno. Prav tako ob prodaji (če vam jo že uspe sprovesti) ne pozabite na vložitev davčne napovedi na otrokovo ime.

Bančne naložbe
So gotovo nasigurnejša oblika naložbe, do zneska 22.000 evrov celo zajamčena s strani države. Žalostno dejstvo pa je, da obrestne mere navadno niso niti tako visoke, da bi pokrile inflacijo. Zagotovo so bančne naložbe boljša alternativa varčevanja v nogavici ali pod posteljo, predvsem za konzervativnejše vlagatelje, ki ne zaupajo v kapitalski trg oziroma niso pripravljeni sprejeti niti najmanjšega tveganja, ki ga za sabo potegnejo obvezniški skladi. Nič zato, poslušajte sebe in za svoj mali zaklad varčujte v vam povšečnih naložbah.

Druge oblike varčevanja
Obstajajo pa še, za povprečnega slovenskega varčevalca, bolj eksotične oblike varčevanj, kot so delnice, certifikati, žlahtne kovine in podobno, vendar pa vam svetujem, da ste pri takih naložbah zmerni, še posebej če finančno znanje ni ravno vaša odlika.

Zavedajte se, da napačnega načina varčevanja ni. Prav tako ni boljšega ali slabšega. So le različni načini, ki posameznikom bolj ali manj ustrezajo. Pomembno je, da izberete tistega, ki najbolj ustreza vam oziroma vaši družini.

Vse vrste zgoraj opisanih načinov varčevanj bodo, s poudarkom na varčevanju za podmladek, podrobneje opisane v naslednjih člankih.