/11 /11

Že veste, o kom ali čem teče beseda? Če si jih ogledamo pobliže, vidimo, da to pravzaprav niso niti komarji in niti ne prenašajo lučke naokoli. No, pa naj vam izdamo – gre za kresničke!

Kaj so pravzaprav te "lučke"?

Svetloba, ki jo oddajajo kresničke, nastane tako, da se kemijska energija pretvarja v svetlobno. Pri tem pojavu, imenovanem bioluminiscenca, gre za to, da snov luciferin reagira s kisikom v prisotnosti encima luciferaze. Poimenovanji luciferni in luciferaza izvirata iz latinske besede lucifer, ki pomeni "prinašalec luči".

Znanstveniki še niso dognali, kaj sproža sproščanje svetlobe in kako kresničke nadzorujejo, kdaj bodo svetile in kdaj ne. Poleg tega je bioluminiscenco težko preučevati tudi zato, ker številne živali prenehajo svetiti, potem ko jih ujamejo.

Neverjeten izkoristek

Bioluminiscenca je zelo učinkovit proces, pri katerem se kar 90 % energije pretvori v svetlobo, imenovano tudi hladna svetloba. Samo za primerjavo – pri navadni žarnici večina električne energije pretvori v toploto in le med 5 in 15 % v svetlobo! Vsako segreto telo namreč oddaja energijo in če je njegova temperatura dovolj visoka, se del te oddane energije pretvori v svetlobo. Danes kompleksnen proces bioluminiscence še vedno ni v popolnosti pojasnjen in znanstvenike spravlja v nemajhno zadrego.

Ali svetijo samo kresničke?

Čeprav je kresnička morda "glavna zvezda" bioluminiscence, pa še zdaleč ni edina svetleča se živalska vrsta. Bioluminiscentne živalske vrste so namreč prisotne na celi zemeljski obli. Na kopnem svetlobo oddajajo različne vrste stonog, črvov, bakterij in tudi nekatere gobe. Vendar je bioluminiscenca najpogostejša v morju, kjer jo lahko zasledimo pri nekaterih rakih, ribah, sipah, planktonskih vrstah itd. Znanstveniki ocenjujejo, da je kar 95 % odstotkov živali, ki živijo več kot 4000 metrov pod morsko gladino, bioluminiscentnih.

Čemu bioluminiscenca?

Po eni od interpretaciji naj bi bioluminiscenca določenih živalskih vrst igrala pomembno vlogo pri razmnoževanju. Nekatere vrste bioluminiscentnega planktona po nekaterih teorijah svetijo zato, da bi privabile ribe. Kajti v trebuhu ribe, ki jih požre, se takšen plankton hitreje razmnožuje.

Nekatere sipe in majhni rakci po mnenju nekaterih raziskovalcev svetijo zato, da se ubranijo pred napadalci na enak način kot sipa, ki v tem primeru uporablja črnilo. Bioluminiscentni rakci in sipe torej spustijo oblak svetlobe, ki zbega ali odvrne plenilca, tako da se mu lahko varno izmuznejo.

To so le nekatere od možnih predpostavk za bioluminiscenco, vendar dokončen odgovor za znanstvenike še naprej ostaja uganka.

Veliko je še nepojasnjenega v povezavi s temi nenavadnimi svetlečimi se bitjeci – kresničkami in zdi se, da bo pot raziskav še dolga.

Mi za to verjetno nimamo časa, toda nič nam ne preprečuje, da se neke poletne noči ne bi odpravili na kakšen travnik ali jaso …