Z marcem 2010 je začel veljati nov Zakon o minimalni plači, ki zvišuje minimalno plačo s sedanjih 597,43 evra bruto na 734,15 evrov bruto oziroma na 562 evrov neto, kolikor znaša košarica minimalnih življenjskih stroškov za leto 2009.
Minimalna plača se enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.
Pri določitvi minimalne plače se upošteva:
- rast cen življenjskih potrebščin;
- gibanje plač;
- gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast;
- gibanje zaposlenosti.
Pravico do najmanj višine minimalne plače ima delavec, ki dela polni delovni čas, delavec, ki dela krajši delovni čas, pa ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.
Postopni prehod na višjo minimalno plačo
Zakon na novo predvideva možnost postopnega prehoda na znesek minimalne plače in sicer za delodajalce, ki bi jim občutno povečanje minimalne plače povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev.
Delodajalci bodo lahko minimalno plačo dvigovali postopoma; prvo leto na najmanj 654,69 EUR bruto, v drugem letu (2011) pa na vsaj 685,25 EUR bruto, povečanih za rast cen življenjskih potrebščin v letu 2010, pri čemer bodo morali minimalno plačo dvigniti na 734,15 EUR bruto (povečano za inflacijo v letih 2010 in 2011) najpozneje januarja 2012.
O postopnem usklajevanju minimalne plače se bo moral delodajalec, z določitvijo natančne dinamike prehoda, posvetovati in skleniti pisni sporazum s sindikatom pri delodajalcu. Če sindikata ni, pa s svetom delavcev oziroma z delavci na zboru delavcev Za odločitev o postopnem prehodu na minimalno plačo ima delodajalec čas dva meseca po uveljavitvi tega zakona.
V času posvetovanja s sindikatom ali svetom delavcem mora delodajalec pri izplačilu plač upoštevati prehodni znesek minimalne plače in sicer 654,69 EUR bruto.
V primeru kršenja zakona s strani delodajalca so kazni od 3.000 EUR do 20.000 EUR, za manjše delodajalce, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev pa z globo od 1.500 EU do 8.000 EUR. Odgovorna oseba delodajalca pa se lahko kaznuje z globo od 1.000 EUR do 2.000 EUR.
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Koliko stane poroka v Sloveniji?
Ker se je začela sezona porok in če o tem koraku razmišljata, preverita, koliko stane povprečna slovenska poroka in kate...
4
Vloga za uveljavljanje olajšave za vzdržev...
Vlogo za uveljavljanje olajšave za družinske člane za leto 2024 je treba oddati do srede, 5. februarja 2025.
4
Trženje hrane vedno bolj agresivno
V Ljubljani je potekalo tretje srečanje strokovnjakov s področja prehrane, ki so vključeni v Evropsko mrežo za zmanjševa...
3
Potrošniški kredit
Kaj je potrošniški kredit, kakšna je lahko njegova višina, kdaj pride takšne vrste posojilo v poštev in katero dokumenta...
3