/11 /11

Kdaj natanko napoči trenutek, ko nas naši malčki začnejo presenečati s tem, da niso več dojenčki, ampak majhni otroci? In kdaj nastopi časovna meja, ko nas s kakšno odraslo izjavo tako šokirajo, da ostanemo brez sape in smo skorajda postavljeni v kot? Vsakdan z našimi malčki je poln novih presenečenj in odkritij, če imaš dva, pa nehote primerjaš, kaj je kdo znal pri določeni starosti.

Moji deklici me presenečata prav vsak dan. Brez izjeme! Starejša Zoja me je prejšnji teden šokirala, ko sva prišli do njenega obešalnika v vrtcu. Pred kratkim so ga namreč premestili na drug konec garderobe, sama pa sem, polna službenih misli, kjer sem spet lovila zadnje minute, avtomatično šla do »starega« obešalnika. Zoja mi je pokroviteljsko dejala: »Pa daj no, zapomni si že enkrat, kateri je moj!« Ob tem sem ujela pomenljive poglede ostalih mamic in očkov v garderobi in malo zardela. Sicer pa to ni edina »pametna« izjava, ki sem jo od Zoje slišala v zadnjem času. Večkrat mi reče kakšno v stilu »pa če ti rečem« ali »pa saj to ni res«, presenetila pa me je tudi s pretencioznimi izrazi, kot so »neverjetno« in »fantastično«! Da o afektiranosti na njenem obrazu ob tem sploh ne govorim! Mlajša deklica se pridno zgleduje po starejši, čeprav ji zaenkrat še ni kos!

Presenečenja ob otroških modrostih so seveda (relativno) odveč, saj otroci vse slišijo in se naučijo od nas, odraslih! Ko pa slišimo v njihovem besednjaku tudi kakšno grdo besedo, se vedno znova čudimo in sprašujemo, da le kje so to slišali? Od nas, seveda!

Veselimo se torej napredka naših otrok!

Članek objavljen v Ringarajine iskrice, Oktober 2008