|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Ko otrok doživi prometno nesrečo …

Petra Logar, 27.5.2015
Žal se prometne nesreče dogajajo prepogosto, v njih pa so večkrat udeleženi tudi otroci. Četudi ni vidnih posledic, psihične zagotovo ostanejo. Otrok, ki je doživel prometno nesrečo, potrebuje pogovor in razumevanje.

image
Vsaka prometna nesreča je travma. (Pixabay.com)
/11


Kako ravnati v primeru, da je bil otrok udeležen v prometni nesreči, kako mu pomagati, da premaga strah in travme, smo vprašali psihologinjo in družinsko terapevtko Sabino Šilc.

 

Kako pomagati otroku?

Če družina doživi prometno nesrečo, odnesejo jo brez hujših vidnih posledic, včasih morda pozabijo na travme, ki bi utegnile spremljati otroka. Kako pomagati takšnemu otroku, na kaj naj bodo starši pozorni?

»Vsako prometno nesrečo, ne glede na vidne posledice, je potrebno razumevati kot travmo. Včasih se le ta pri odraslih in otrocih pokaže takoj, včasih šele čez desetletja. Logično je, da se izrazi huje, če je prometna nesreča težja in so posledice dolgotrajnejše, vendar to ni nujno. Pogosto je, kot radi rečemo, hvala bogu, zvita le pločevina, vendar ljudje reagiramo lahko tudi na tako nesrečo s hudim post travmatskim stresnim sindromom.

Vsak od nas pozna koga, ki jo je dobro odnesel v prometni nesreči, noče pa več sesti za volan ali pa je zelo napet med kratkimi vožnjami na sovozniškem sedežu in greni življenje (pa zmanjšuje pozornost na cesto vozniku) sopotnikom.

Poglejmo, kaj vse se zgodi in kasneje vpliva na to, ali jo bomo tudi psihično dobro odnesli, ali bomo reagirali s post travmatskim stresnim sindromom, ki je kar huda težava in potrebna psihoterapevtske obravnave. Faktorje, ki lahko vplivajo na težji izid bomo poudarili.

Nekega lepega dne, ob 16. uri popoldne (gneča na cesti dodatno vznemirja očeta voznika, ki je imel naporen dan v službi) se družina pelje domov. Mati ima polno glavo načrtov za popoldne, ne ve še, kako bo zmogla in nadere otroka (tri in sedem let), naj bosta tiho na zadnjih sedežih.

Napetost v avtu, na cesti je velika, vsi so utrujeni in ne najboljše volje.

S to izmišljeno(ali pa tudi ne) situacijo sem želela poudariti, da je pomembno v kakšnem psihofizičnem stanju smo, ko se nam kaj hudega zgodi, ker tak dogodek to že slabo stanje, le še poslabša in doživimo nove strese močneje.

Ko se nesreča zgodi, je fizično naporno (npr. obračanje avtomobila), dogaja se hitro in vsi imajo občutek izgube kontrole. Ropot je grozen, nenavaden; telo reagira z navalom stresnih hormonov.

Ljudje vpijejo, kar doprinese h strahu in nemoči.

Odrasli bodo hitreje kot otroci ocenili situacijo in vedeli, da smo preživeli, otrokom pa je težje, saj vidijo starša (ki nudita varnost), pretresena, morda krvava, v šoku, kar otroke dodatno travmatizira. Ljudje, ki pridejo pomagat, so ravno tako prestrašeni, glasni …

Kmalu se slišijo sirene, policisti, rešilci, vsi delujejo hitro, uporabljajo za otroka neznane stvari, občutek izgube kontrole obstaja, poleg tega pa je dogajanje podobno tistemu v videnih grozljivkah, kar utrdi strah, ne-varnost in nemoč.

Obisk bolnice, ločenost od ostalih članov družine, in na žalost naš zdravstveni sistem, ki poskrbi za telo, za dušo pa ne tako zelo dobro, samo dodajajo k stresu.

Vsi ti faktorji, pa še kakšen, ki ga nisem omenila, se vtisnejo globoko v človeško, še posebej otroško dušo. Vse je potrebno predelati, če kasneje želimo, da ostane tak dogodek le (neboleč) spomin.

 

Na srečo je bila zvita samo pločevina, nadaljevati je treba z življenjem, zdaj je družini to še malo težje, ker je ostala brez avta.

Odrasli se nekoliko »zventilirajo«, ko večkrat pripovedujejo o nesreči in vsem, kar je sledilo, otroci pa tega sami ne znajo.

Starši pogosto pozabijo nanje, pogosto pa menijo, da je bolje o nesreči ne govoriti, da gre čim prej v pozabo. Vendar ne gre, le potlači se, sili na dan v morastih sanjah, spremenjenem vedenju, kasneje lahko v post travmatskem stresnem sindromu.

Vse to lahko še dolga leta, ali vse življenje greni in ovira normalni tok. Vendar po tem ni potrebe, znamo pomagati.

Po prometni nesreči v vsakem primeru svetujem vsaj eno terapevtsko seanso, kjer bo strokovnjak ocenil psihično stanje odraslega ali otroka.«

 

EFT/MTT ali tapkanje

»Vsakdo bi moral znati EFT/MTT ali tapkanje po domače, ker si z njim lahko takoj pomagamo. Tapkanje odlično podpira vse vrste psihičnih in fizičnih rehabilitacij, če so le te potrebne in hitreje ozdravimo,« svetuje Sabina Šilc.

O njeni osebni prometni nesreči lahko preberete tukaj.

Tapkanja se lahko naučite na njenih delavnicah. Več boste našli tukaj.

Otrok, ki so bili udeleženi v prometni nesreči, lahko pomaga tudi Medved Zdravko. Več o njem si preberite tukaj.


BWE – kmalu tudi pri nas

»V Slovenijo pa prihaja še novost BWE, urejanje možganskih valov s pomočjo zvoka (kmalu več o tem na www.bwe.si ), gre za visoko učinkovito, dostopno in na vseh področjih človeškega življenja uporabno tehnologijo (ki je še brez stranskih učinkov, popolnoma naravna), ki bo tudi v primeru prometne nesreče v pomoč pri hitrejši normalizaciji na vseh področjih.

Skratka, toplo priporočam, da se vnaprej opremite z orodji, ki vam bodo pomagali v taki situaciji, saj veste, nesreča ne počiva, pride iznenada, dobro je biti pripravljen, predvsem pa nuditi otroku nekaj s čimer si bo lahko sam pomagal, saj nismo ves čas z njim,« še svetuje Sabina Šilc.

 

 

Kuhanje z otroki: Nasveti iz Anine kuhinje
Preverite nasvete, ki vam bodo pomagali kuhanje z otroki v domači karanteni olajšati in narediti bolj zabavno. Vključili...
6
Počitniško varstvo v Ljubljani: to morate ...
Na portalu Kam z mulci, kjer lahko najdete veliko zanimivih počitniških idej, so delili tudi pomembne napotke za vse sta...
5
Pravice iz naslova krajšega delovnega časa
Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico delati krajši delovni čas, ki pa mora...
4
Strah prvošolčkov pred šolo
Otroci odštevajo še zadnje dni pred vstopom v šolo. Veselijo se novih dogodivščin, poslavljajo se od vrtca, sedaj so že ...
4


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Izpit za kolo
Kolesarski izpit je prvi otrokov izpit, prva prava preizkušnja, da dokaže svojo usposobljenost za vožnjo s kolesom in pr...
Lupinica, avtosedež ali jahač?
Starši se večkrat sprašujete, kdaj je primeren čas, da dojenčka pri prevažanju z avtomobilom, preselite iz lupinice v av...




ime
Lelly28 RR

kaj vam je oz. vam je bilo najbolj pomembno pri izbiri otrokovega imena?