Kolektivna nezgodna zavarovanja so cenovno ugodnejša od individualnih. Kljub temu jih v mnogih podjetjih nimajo (ali pa niso ustrezna) in s tem nemalokrat svojim zaposlenim naredijo medvedjo uslugo.
Kolektivno nezgodno zavarovanje
Kolektivna nezgodna zavarovanja so cenovno ugodnejša od individualnih. Kljub temu jih v mnogih podjetjih nimajo (ali pa niso ustrezna) in s tem nemalokrat svojim zaposlenim naredijo medvedjo uslugo.
Kaj moramo vedeti?
Nezgodno se zavarujemo za primer, da na naše telo naglo deluje zunanja sila (dogodek) in zaradi tega utrpimo določene posledice - invalidnost, prehodno nesposobnost za delo (ne moremo v službo, šolo), napoteni smo v bolnišnico, nastanejo določeni stroški v povezavi z zdravljenjem poškodbe ali pa zaradi posledic poškodb celo umremo. Višina prejetega nadomestila (obseg obveznosti zavarovalnice) je odvisna od višine zavarovalnih vsot na polici, ne pa od velikosti škode, zato je pomembno, da so zavarovalne vsote (še posebno za invalidnost in smrt) ustrezne in primerno visoke. Kritja nezgodnega,zdravstvenega in življenjskega zavarovanja se torej medsebojno razlikujejo, pa čeprav se lahko pojavljajo v skupni kombinaciji zavarovalnega paketa (npr. nezgod-no kritje vsebuje tudi zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini, pri sklenitvi življenjskega zavarovanja lahko kritje razširite na invalidnost in povišate zavarovalno vsoto za primer nezgodne smrti).
Pridobivanje in primerjanje ponudb
Za ustrezno primerjavo moramo zavarovalnicam poslati enako povpraševanje. Premijo (ob enakem kritju) ob vključitvi večjega števila zavarovancev. Premije v primeru kolektivnega pristopa bistveno cenejše.»Kolektivno nezgodno zavarovanje je najcenejša oblika skupinskega zavarovanja zaposlenih v podjetju, ki ga podjetje sklene z namenom ohranjanja socialne varnosti delavca tudi v primeru, ko delavec prehodno ali trajno ni zmožen opravljati rednih del in nalog zaradi nezgode. Prav tako so pred socialno stisko v tem primeru zavarovani tudi družinski člani zaposlenega delavca, če se zgodi najhujše in delavec umre zaradi nezgodne smrti. V primeru, ko je upravičenec do določenih ali vseh zavarovalnih vsot zavarovalec (sklenitelj zavarovanja), se le-ta zavaruje pred izgubo dohodka v času nezmožnosti opravljanja dela zaradi nezgode.
Kolektivni pristop -priložnost in težava
Dejstvo, da je kolektivna premija cenovno ugodnejša, tako marsikoga spodbudi, da v skrbi za svojo socialno varnost (in varnost sodelavcev) v svojem podjetju sproži iniciativo in organizira kolektivni pristop. Pogosto podjetja (lastniki) mislijo, da je dovolj, če imajo sklenjeno odgovornostno zavarovanje, ki je ponavadi obvezno po zakonu, in nezgodnega zavarovanja za svoje zaposlene sploh ne sklenejo. Nezgodno zavarovanje zavarovancem (poleg nižje premije) tudi omogoča, da tako kompenzirajo nižje plače, ki so jim izplačane ob prestajanju bolniške.
Osnovni napotki
Zavedati se moramo, da imajo zaposleni v podjetju različno visoke plače, zaradi česar je določanje ustreznih zavarovalnih vsot lahko oteženo. Ustrezna zavarovalna vsota mora namreč ob nezgodi nadomestiti našo zmanjšano sposobnost služenja denarja, katere merilo je vpliv na plačo, ki jo prejemamo. nižje zavarovalne vsote). Četudi se na primer odgovorni v podjetju zaradi stroškovnega vidika ne odločijo za plačevanje premij kolektivnega nezgodnega zavarovanja, lahko z obračunavanjem premij od neto plač zaposlenim omogočijo ugodnejšo sklenitev zavarovanja.
Dnevna odškodnina -pereč problem
Namen dnevne odškodnine (pokrivanje izpada dohodka zaradi bolniške) se v podjetjih velikokrat tudi zlorablja. Mnoga podjetja se tako srečujejo z valom »poškodb« v času košnje sena, pobiranja pridelkov, praznikov ali v kombinaciji z odškodninskim zahtevkom, naslovljenim na delodajalca. Ni namreč potrebnega veliko matematičnega znanja, da posameznik ugotovi, da mu dnevna odškodnina ob »poškodbi« lahko omogoči višji zaslužek od tistega, ki bi ga prejemal z rednim delom.
Zanimiva in cenovno ustrezna pa bi lahko bila takšna kolektivna shema, ki bi posamezniku z dnevnim nadomestilom vrnila natančno toliko denarja, kot ga je zaradi začasne nesposobnosti za delo izgubil (posameznik je namreč upravičen do 100 odstotkov osnove ob zadržanosti zdela zaradi poškodbe pri delu in do 80 odstotkov osnove ob zadržanosti z dela zaradi poškodb zunaj dela), takšnih zavarovanj pa v Sloveniji še ni mogoče zaslediti.
Članek objavljen v Denar in svet nepremičnin, 23.3.2006
Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:
Razbijamo mite o robotskih sesalnikih iRobot
Kljub temu, da si zaslužijo oznako najboljših domačih pomagačev, se robotskih sesalnikov še vedno drži nekaj trdovratnih...
7
Krediti v švicarskih frankih so bili golju...
Inštitut za ustavno pravo je ugotovil, da je v primeru posojil v švicarskih frankih šlo za škodljiva posojila, pri kater...
3
Imate svoj denar pod nadzorom? - Nasveti
Novoletne zaobljube praviloma le redko uresničimo. Denar je – poleg hujšanja – ena najpogostejših tem: "manj bom zaprav...
3
Prednosti in slabosti investiranja v sklade
Vzajemni skladi predstavljajo alternativo tako klasičnemu načinu investiranja na trgu vrednostnih papirjev (nakup delnic...
3
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
/11
