|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Organizacija združenih narodov je leto 2011 razglasila za »Mednarodno leto gozdov 2011«.

image
/11


 

Leto 2011 bo Mednarodno leto gozdov. V Sloveniji, kjer gozdovi prekrivajo več kot pol države in se z njimi gospodari sonaravno, so biotska raznovrstnost in gozdovi močno povezani.

 

Površina gozdov v Sloveniji presega svetovno in evropsko povprečje. Gozdovi pokrivajo 59 odstotkov države. Njihov delež se še povečuje. Slovenijo zato uvrščamo med gozdnate države. Zaradi lege naše države na prehodu štirih biogeografskih regij in sonaravnega načina gospodarjenja so naši gozdovi bogati z življenjem. Slovenija se lahko pohvali: »Dobro jim gre«. Sedeminosemdeset odstotkov gozdov izgrajujejo domače, rastišču primerne drevesne vrste, ali pa je sestava v njih podobna naravni. V naših gozdovih je kar 11 habitatnih tipov, ki ustrezajo kriterijem za vključitev v omrežje Natura 2000.

 

Gozdovi prekrivajo tretjino kopnega na Zemlji in so izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti našega planeta. Vsako leto se njihova površina zmanjša za 13 milijonov hektarov. Torej, vsaka dva meseca, za eno Slovenijo!

 V tropskih gozdovih, ki pokrivajo le šest odstotkov kopnega, po ocenah živi več kot polovica vseh živalskih in rastlinskih vrst. Ponekod tu na pol kvadratnega kilometra najdemo toliko vrst dreves, kot jih v vsej Evropi in Severni Ameriki skupaj.

 

Tudi v Evropi so gozdovi izjemnega pomena. Pokrivajo 42 odstotkov površja Evropske unije in so eden njenih najpomembnejših obnovljivih naravnih virov. Njihova površina postopoma raste, v zadnjem obdobju se je v treh letih povečala za en odstotek. Pomen gozdov za ohranjanje biotske raznovrstnosti EU je velik. Pokrivajo več kot polovico območij Nature 2000 v Evropi in so dom številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam.

 

 

 

Gozdovi pokrivajo kar 68 odstotkov območij Nature 2000 v Sloveniji, saj so tudi dom treh velikih zveri, ki so v Evropi ogrožene: medveda, volka in risa. Pri nas so namreč ohranjeni tudi veliki kompleksi strnjenih gozdov, ki so nujni za njihovo dolgoročno preživetje. Od 201, tako imenovanih', kopenskih Natura 2000' vrst, je kar 62 vrst oziroma skoraj tretjina takih, da so povezane z gozdom, ugotavljata Aleksander Golob in Mitja Skudnik v Priročniku o vrstah Natura 2000, ki so povezane z gozdom. Na gozd je vezanih kar 80 odstotkov vrst hroščev. Gozdovi so tudi dom ogroženim pticam, kot je na primer sova kozača, najpomembnejša ptica obsežnih jelovo-bukovih gozdov Snežnika in Javornikov, srednji detel, ki išče hrano in si izdolbe duplo v mogočnih hrastih Krakovskega gozda, ali mali klinkač, ki gnezdi v gozdu, lovi pa na okoliških poljih in travnikih. Vse to bogastvo vrst v gozdovih v Sloveniji ohranjajmo z različnimi ukrepi. Za nekatere vrste, na primer metulja črtastega medvedka, je pomembno, da ohranjamo gozdne jase, glog in črni trn gresta v slast gosenicam metulja imenovanega hromi volnoritec, ne odstranjujemo hrastovega lesa odmrlih dreves za hrošča hrastovega kozlička in rogača, puščamo odmrl les v vodah, da se na njem sonči želva sklednica, preusmerjamo množični obisk iz območij, kjer gnezdijo ptice, priporočata Golob in Skudnik.

 


 

Države članice EU so pred dvema letoma prvič sistematično ocenile stanje ohranjenosti najbolj ranljivih habitatov in vrst v Uniji. Uporabljene so bile tri stopnje stanja – „ugodno“, „pomanjkljivo“ in „slabo“. Pokazalo se je, da je v ugodnem stanju le majhen delež habitatov in vrst. Od gozdnih habitatnih tipov je v Uniji v povprečju le dobrih 20 odstotkov gozdnih habitatnih tipov takih, da je njihovo stanje ugodno. Ocena Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za gozdove Slovenije kaže, da je v Sloveniji stanje ugodno kar za tri četrtine gozdnih habitatnih tipov – to je štirikrat bolje od evropskega povprečja. Slovenija je tako v EU na odličnem drugem mestu. Za primerjavo poglejmo še naše sosede: v Italiji je stanje ugodno za dobrih 60 odstotkov, v Avstriji za manj kot 10 odstotkov, na Madžarskem pa je stanje vseh gozdnih habitatnih tipov slabo. Tudi v gozdnati Skandinaviji je stanje bistveno slabše: na Finskem in na Švedskem ugotavljajo, da je stanje ugodno za manj kot četrtino njihovih gozdnih habitatnih tipov.

 

Po podatkih Agencije RS za okolje, so ključne grožnje ekološki stabilnosti gozdov v Sloveniji naslednje: krčenje gozdov, nedovoljeni posegi v prostor, onesnaženost zraka, ujme in bolezni, rastlinojeda divjad, čezmerno izsekavanje starega in trhlega drevja, gozdni požari, spremembe vodnega režima, neustrezne oblike rekreacije in turizma, gozdne prometnice, neurejena paša živine in drobnice v gozdu in neustrezen način izvajanja del v gozdu.

 

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti v Sloveniji

 

V Sloveniji se je zvrstil bogat niz dogodkov, saj smo v koledarju zabeležili 380 predavanj, ekskurzij, delavnic, razstav, konferenc in posvetov o živi naravi. Veliko večino dogodkov so organizirale nevladne organizacije, zelo dejavni so bili tudi Prirodoslovni muzej Slovenije, Zavod RS za varstvo narave in Triglavski narodni park. Ministrstvo sodeluje z že več kot 60 partnerji, med njimi so tudi tri množične nevladne organizacije: Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza potrošnikov Slovenije.

 

Društva so po Sloveniji izvedla vrsto naravovarstvenih akcij: popisovali so ptice, odstranjevali grmovje z zaraščajočega slanega travnika ob morju in s planine v gorah. Izdelovali so gnezdilnice, opazovali nočne metulje, prenašali dvoživke, odstranjevali invazivno vrsto rastlin, sanirali pot čez barje, pripravljali poslastice za ptice. Biotski raznovrstnosti je bilo posvečeno tudi šolsko tekmovanje iz znanja biologije.

 

Dobro obiskane razstave so organizirali društvo Drobnovratnik, Zavod RS za varstvo narave, Gea, Moj Planet in National Geographic junior, slednji so izpeljali tudi otroške natečaje. Na temo ogroženih vrst je s sodelovanjem Parnasa nastal igrani film za mlade Rdeči seznam.

 

Na pobudo združenih narodov so se odzvali tudi mediji, revija Gea je tej temi posvetila posebno pozornost, priloga Polet redno objavlja poljudne članke dr. Davorina Tometa, novinar Tomaž Gerden je pripravil več oddaj na radiu Slovenija, Primorske novice so objavile posebno prilogo o naravi.

 

Ob dnevu biotske raznovrstnosti, 22. maju, je bil osrednji dogodek pričetek Mednarodnega festivala alpskega cvetja v Bohinju, ki sta ga organizirala Turizem Bohinj in Triglavski narodni park. Znanstvena in strokovna srečanja so bila posvečena risu, biologiji podzemlja, saproksilnim hroščem, interpretaciji biodiverzitete podzemlja in organizmom kot živim sistemom.

 

Spletna stran www.biotskaraznovrstnost.si, posvečena mednarodnemu letu, je zabeležila 13.000 obiskov. Tu objavljene predloge strokovnjakov, kako lahko pomagamo naši naravi, so povzeli tudi drugi portali v Sloveniji.

 

Invazivne tujerodne vrste sodijo med eno ključnih groženj biotski raznovrstnosti, zato je Ministrstvo za okolje in prostor s sodelovanjem Mestne občine Ljubljana izvedlo prvo v seriji delavnic za občinske uprave in javna podjetja in vzpostavilo novo spletno stran.

 

Urad za komuniciranje in Ministrstvo za okolje in prostor sta z razpisom finančno podprla projekte nevladnih organizacij. Dejavna sta bila tudi Zavod za šolstvo Slovenije in Urad za UNESCO.


 

Desetletje biotske raznovrstnosti

 

S sloganom »Biotska raznovrstnost je življenje. Naše življenje« je Mednarodno leto biotske raznovrstnosti prejelo prvo nagrado kot najboljša svetovna zelena kampanja letošnjega leta, Združenim narodom so jo podelili na svečanosti, ki je bila 2. decembra v Londonu. V kampanji je sodelovalo 191 držav in vrsta partnerjev. Na temelju tega uspeha bodo Združeni narodi desetletje 2011-2020 predvidoma proglasili za Desetletje biotske raznovrstnosti.

 

Leto netopirja 2011-2012
Ali se zavedate, kako pomembno vlogo v naravi imajo netopirji? Razblinjamo starodavne vraže o tej skrivnostni in ogrože...
12
Zložljivo električno kolo
Zložljivo električno kolo omogoča hiter in zelen prevoz po mestu.
3
ODPRIMO OMARE, ODPRIMO SRCE
Gotovo se tudi v tvoji omari skriva kakšen osamljen kos oblačila, ki te že nekaj časa prašen pogleduje z žalostnimi očmi...
3
Daruj energijo za življenje
Zakaj krvodajalstvo? V Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri, naj gre za načrtovan operativni poseg ali reševanje...
3


Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:


Eno jabolko na dan ...
photo
Jesen nam ne ponuja le toplih sončnih žarkov in pisanega listja. V vinogradih, sadovnjakih in na poljih je zraslo in doz...
Kako do zdravja, sreče in dobrega partnerstva
Ženski način delovanja je bolj prefinjen. Delovanje ženske lahko primerjamo z delovanjem fine ure, delovanje moškega pa ...




Branje knjig na dopustu
Michonne RR

Ali bereš na dopustu knjige?