Planinski dom na Mrzlici

Dostop iz Trbovelj

Krajinski park Mrzlica

Cvetoči travniki

/51 /11

Mrzlica je v zadnjih nekaj letih postala izredno priljubljena izletniška točka, posebej za obiskovalce iz Savinjske doline in Zasavja. S svojimi 1122 metri nadmorske višine je druga najvišja gora zasavskega hribovja in z nje je, tako kot s Kuma, izjemen razgled, saj so vsi bližnji vrhovi precej nižji. v lepem vremenu se vidi pokrajina od Kamniških Alp na severu do Trdinovega vrha na jugu.

V resnici njen vrhnji del tvorita dva vrhova, vmes pa je travnato sedlo. Vzhodni vrh je poraščen z bukovim gozdom in je zaradi posega nekdanje JLA nekoliko nižji od prejšnje kote, zahodni vrh pa je zgoraj neporaščen in zelo razgleden. Dih jemlje razgled še posebej v zimskem času, zjutraj, ko je vidljivost prav neverjetna, lahko v daljavi prepoznamo domala vse izrazitejše vrhove po Sloveniji!

Na severozahodu pod vrhom je planinski dom. Na Mrzlici so prvo kočo postavili 1899, sedanji »Planinski dom na Mrzlici« pa je bil zgrajen 1963. Na bližnji Štorovi ravni stoji »Poldetova koča«, ob kateri je spominsko znamenje planincem narodnim buditeljem. Po nekaterih podatkih naj bi bila koča na Mrzlici celo najbolj obiskana planinska postojanka v slovenskem sredogorju.

Kočo upravlja planinsko društvo Trbovlje in nudi 67 ležišč v 18 sobah. Tudi za najmlajše je poskrbljeno, saj so na travniku pred kočo številna igrala, ki so dobro vzdrževana. Koča sama je nekoliko pod vrhom Mrzlice (okrog 30 metrov) in na vrh vodi strma pot skozi gozd. Na vrhu je razgledna plošča, ki nam omogoča dobro orientacijo.

Leta 1996 so območje veliko 140 ha razglasili za krajinski park Mrzlica. Zato izlet priporočamo tudi ljubiteljem rož, saj so travniki okoli vrha porasli s čudovitim rastlinjem. Severna pobočja pa so večinoma porasla z bukvijo. Na južnih in zahodnih pobočjih so krčevine s travniki in pašniki, ki segajo vse do vrha planine in so domnevni ostanki nekdanjih pašnih planin. Pobočja so naseljena s samostojnimi kmetijami ali v obliki gručastih zaselkov do nadmorske višine 800 m.

Na Mrzlico vodi vrsta poti – iz Trbovelj, Zabukovja, Matk, prevala Vrhe ali Prebolda, ki nudijo pohodnikom širok razpon izzivov; od dolge poti iz Prebolda (4 ure) do položne in kratke poti s prevala Vrhe (1,5 ure).

Gora je prav zato že več kot stoletje neločljivo povezana z idejo planinstva in njeno dejavnostjo, hkrati pa je s tem postala tudi neločljivi del življenja ljudi v njenem vznožju.

Za konec naj uporabim še prvo kitico pesmi Mrzlici: »Kako si lepa, v soncu vsa odeta, podaj roko mi, prijatelju iz mladih let.« (Vinko Pfeifer).

Odkrivajte čudovito Slovenijo z Ringaraja.net!

"Čudovita Slovenija" je sklop prispevkov o svetovno znanih, o še neodkritih in o drugih zanimivih delih naše čudovite deželice - prispevki so namenjeni spoznavanju najlepših delov domovine in hkrati izvrsten seznam izletniških točk.

Zasavje