|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem

Pomen branja predšolskim otrokom

Mojca Buh, 8.9.2014
S psihologinjo dr. Livijo Knaflič smo se pogovarjali o pomenu branja predšolskim otrokom. Poudarila je, da z branjem omogočamo otroku učenje novih besed in bogatenje besednega zaklada.

image
Kdaj in kaj naj začnemo otroku brati?
/11


Zakaj je pomembno, da otroku beremo?

S poslušanjem branja se otrok uči knjižnega jezika, spozna, da obstaja več načinov in možnosti za sporazumevanje, da uporabljamo pogovorni in knjižni jezik. Dobro obvladanje jezika otroku olajša vstop v svet pismenosti.


Poleg spoznavanja jezika otrok preko branja pridobiva znanje o svetu, ki ga obkroža in o ljudeh, njihovih navadah, običajih in vrednotah.


Z otrokom se pogovarjajte o prebranem

Dr. Livija Knaflič poudarja, da je pomembno, da se z otrokom tudi pogovorimo o prebranem, saj na ta način preverjamo, ali sledi branju, ali in kako razume prebrano. Hkrati pa je to priložnost za pogovor o vsebini, s tem otroka navajamo, da si ustvarja lastno mnenje in kritičen odnos do vsebine. Prebrana zgodba je lahko podlaga za pogovor o občutljivih temah: ločitev, smrt, rojstvo, strah. Otrok se lahko ob izkušnjah knjižnih junakov uči prepoznavati, izražati in predelovati čustva. Pri vsem tem je treba upoštevati otrokovo razvojno starost in izkušnje.

 

»Nenazadnje, otrok v stiku z različnimi bralnimi gradivi začne spoznavati našo pisavo, kako beremo in pišemo: besede so sestavljene iz glasov (glasovno zavedanje), za vsak glas obstaja en znak (črka), smer pisave je od leve proti desni in od zgoraj navzdol, obstajajo različne oblike črk – male in velike, tiskane in pisane. Vse, česar se bo otrok naučil o branju in pisanju, mu bo olajšalo razvoj lastne pismenosti.« Dr. Livija Knaflič.


Prebrana zgodba je lahko podlaga za pogovor o občutljivih temah: ločitev, smrt, rojstvo, strah.


Kdaj naj torej začnemo otroku brati?

Ko je otrok še čisto majhen, s starši sprašujemo ali mu je sploh smiselno že brati. Ko še sam sedi, se branja hitro naveliča in želi gledati samo slikice. Kdaj naj torej začnemo otroku brati? »Za začetek ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno. Že zelo majhnemu otroku lahko pokažemo knjige s slikami posameznih predmetov, živali, rastlin itn. Ko bomo sliko poimenovali, se bo otrok najprej odzival po svoje, z gruljenjem, imenovanjem, ponavljanjem besed. Z otrokovim odraščanjem bo naraščala zahtevnost vsebin. Spontano zanimanje otroka za poslušanje odraslih, ki mu berejo, se pojavlja pri različnih starostih. Različni otroci na različne načine poslušajo, ko jim odrasli berejo: nekateri lahko samo poslušajo, nekateri se med poslušanjem igrajo, eni si želijo biti v naročju. Ne glede na to, kdaj začnemo z branjem, pomembno je, da je za otroka poslušanje nekaj prijetnega, zanimivega, da se dobro počuti in si želi nadaljnjega branja.«


Kaj naj otroku beremo?

Dr. Livija Knaflič odgovarja: »Otroku beremo tisto, kar rad posluša: ljudske pravljice, pesmice, leposlovne knjige, knjige o naravi, zgodovini, tehniki, vesolju. Enako stari otroci se med seboj razlikujejo po tem, kaj radi poslušajo, tako kot se odrasli razlikujemo glede izbire berila. Važno je, da okolje prisluhne otrokovim željam in spodbuja zanimanje za knjige. Poleg sorodnikov in znancev so izvrsten vir obveščanja o otroški literaturi knjižničarji na otroških oddelkih v knjižnicah. Mestna knjižnica Ljubljana vsako leto objavi priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, ki je dostopen tudi na elektronskem naslovu.«


Količino branja prilagodite željam otroka

Se sprašujete, koliko naj bi otroku brali? Otroci so si med seboj različni in glede na to se jim je pri branju potrebno prilagoditi, ker nekateri otroci lahko sledijo branju daljši čas, drugi tega ne zmorejo. Nekateri otroci težko poslušajo vaše branje, njim lahko branje nadomestimo z drugačno igro. »Različne dejavnosti in igre z otrokom omogočajo učenje novih besed in pridobivanje znanja. Najbližje branju je pripovedovanje zgodb iz knjig ali iz resničnega življenja. Zabavne so tudi besedne igre. Otrok lahko pridobiva znanje med gledanjem televizije skupaj s starši. Pri tem je pomembna skrbna izbira oddaj, pogovarjanje o vsebini, pojasnjevanje novosti, da se otrok med gledanjem resnično česa nauči.« Pri vsem skupaj, pa naj bo branje, pogovarjanje, ali drugi načini učenja, pa je pomembno, da vse poteka skozi igro in da je otroku všeč. Otroka ne smete siliti, saj bo tako dobil odpor.


Otroka k branju ne smete siliti, saj bo tako dobil odpor.


Pogovor z otrokom od samega rojstva

Po besedah psihologinje, dr. Livija Knaflič, je pogovor z otrokom je pomemben od samega rojstva. Med poslušanjem se otrok začne učiti svojega prvega (maternega) jezika, le ta mu bo omogočil sporazumevanje z okoljem. Za to, da se lahko nauči govoriti, mora velikokrat slišati besede v različnih položajih. Otrok razume jezik veliko prej, preden je sposoben kaj povedati.

Pogovor otroku pomeni tudi pozornost, ob znanem glasu in govorjenju se počuti varnega, sprejetega. Tudi ko otrok že dobro obvlada jezik in govor, je pomembno, da se pogovarjamo z njim. Med pogovorom spoznavamo svojega otroka, kako misli, čuti, kaj si želi. Prav tako v pogovoru otroku sporočamo, kako mi razmišljamo, kako se počutimo, kaj so naše vrednote.


Med pogovorom spoznavamo svojega otroka, kako misli, čuti, kaj si želi.


O čem naj se z otrokom pogovarjamo?

»Z otrokom se lahko pogovarjate o vsakdanjih dogodkih, pripovedujete zgodbe iz svojega otroštva, družinske zgodbe, on naj vam pripoveduje o svojih ali skupnih dnevnih dogodkih. Otrok se bo naučil izbirati vsebine, ločiti bistveno od manj bistvenega, ob tem bo spoznal na koliko različnih načinov povemo isto zgodbo. Med pogovorom se lahko igrate besedne igre: besede z enako začetnico, besede za živali ali rastline, osebno ime itn., iščite besede, ki se rimajo (npr. hruške:buške). Pred vstopom v šolo otroke začnejo zanimati besede, branje, pisanje in se radi igrajo besedne igre. Pogovarjanje bo postala navada, ki vas bo tesneje povezovala in bo dragocena oblika sporazumevanja v vseh letih skupnega življenja.« dr. Livija Knaflič.

Ti je članek všeč? Klikni Like in podaj svoj komentar:

Ustvarite si velikonočno čarobnost kar doma
Pripravili smo nekaj idej, ki bodo zagotovo prinesle veliko veselja in čarobnosti v vaš praznični dom. Skupaj bomo spekl...
24
Nižanje imunskega sistema
Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem tre...
9
Zabavne velikonočne igrice
Velika noč je tudi zaradi simpatičnih velikonočnih opravil in iger, eden najbolj razburljivih praznikov za otroke. Zelo ...
8
10 zanimivih idej za velikonočne aktivnost...
Za vas smo pripravili 10. idej za praznične aktivnosti, ki jih lahko organizirate z otroki za veliko noč. Otroci bodo ta...
8



BLOG: Kaj pa, če nočem biti "samo"...
Sem slaba mama? Prevec delam? Premalo dam sebe otrokom? Sem sebična, ker uživam še v toliko drugih stvareh in ne samo v ...
BLOG: Danes sem slaba mama
Slaba mama. Danes sem slaba mama. Zjutraj sem ti oblekla prvo stvar, ki mi je prišla pod roke, niti pogledala nisem ali ...




.Če ugotovite..
пеперутка16

..da nosite trojčke, kaj bi naredili?